mi (1.201-1.300)

Pokličimo ga ... A verjemite	mi,	- čudno mi je pri srcu	A
verjemite mi, - čudno	mi	je pri srcu.Ali nisem	A
Nikogar ni bilo, da bi	mi	pljunil v obraz kakor	A
strah me je bilo! Zdaj se	mi	zdi tako vsakdanje in	A
trenutek gor! - Zdi se	mi,	da so muzikanti že tukaj	A
najboljši prijatelj; pokazal	mi	je ravno pot ...To je vse	A
Eh ... oprostite; zdi se	mi,	da sem se nekoliko zmotil	A
dá igrati. Zelo nerodno	mi	je pri srcu. DOBNIK	A
vesti? DOLINAR: Zdi se	mi,	da nekaj težkega.Če bi	A
prestrašno. Ali poglejte	mi	v oči. DOBNIK po kratkem	A
da me srce boli ... Težko	mi	je, resnično težko.	A
ničesar drugega ... Vroče	mi	je, gotovo; zdi se mi	A
mi je, gotovo; zdi se	mi,	da sem veliko pil ...Ali	A
Nikakor ne, gospod Broš, -	mi	ne mislimo ničesar slabega	A
BROŠ: Ne, hvala ... Tako se	mi	je zavrtelo pred očmi	A
spustim je iz rok, verjemite	mi	...Rožica ... koliko je že	A
smehljajem: Ne bojte se, da	mi	odide.Za drugimi.	A
n i k RUDA: Težko	mi	je, prijatelj Dobnik.	A
Ruda: - ne pripoveduj	mi	teh stvari.Jaz ti ne svetujem	A
mojemu bratu. Pokliči	mi	Ano. MARTA odide.	A
ostavi me samega. Ali	mi	imaš povedati še kaj posebnega	A
moreš čakati, tedaj bi	mi	bilo to še ljubše.	A
delal najboljša dela? Kdo	mi	je zavezal oči, da sem	A
hitro: Ana, - oprosti	mi,	dete moje! ... ANA: Kaj	A
zahtevati od tebe, da bi	mi	oprostila kakor svojemu	A
nečem ... Ana, ne odreci	mi	ene solze, kadar - -	A
Ali kljub temu, - daj	mi	roko, četudi hladno, in	A
primete za roko in da	mi	branite.Storili bi mi	A
mi branite. Storili bi	mi	s tem najslabšo uslugo	A
hladnimi očmi, - ne preostane	mi	ničesar drugega.Bolj	A
Bolj mehko: Oprostite	mi,	kar sem vam storil žalega	A
razvaline? ... Ne branite	mi	in zakrijte obraz ...Tako	A
trpeti on? ... Ne očitajte	mi	ničesar!Ne morete mi očitati	A
mi ničesar! Ne morete	mi	očitati, da sem delal	A
delal zase ... Ali četudi	mi	ne boste oprostili, -	A
nisem mislil nase. Bog	mi	je priča. ANA: Kaj	A
pred vsem svetom, vsakdo	mi	lahko gleda na prste.	A
morem si misliti ... Glava	mi	je tako težka ...Ali se	A
Koželj, - klobuk in suknjo,	mi	odhajamo. KOŽELJ iz	A
učitelj. JUSTIN: Zakaj ste	mi	dejali, da naj pazim nanj	A
dobro - DOBNIK trdo:	Mi	nismo vedeli ničesar.	A
silnimi koraki ... izginil	mi	je skoro izpred oči ...	A
zašumelo. Odmor Dajte	mi	vode, meni se vrti pred	A
vse to očitam? Ti si	mi	vzela največ, - ko sem	A
Francka, nevesta! Poglej	mi	v obraz... ali se spominjaš	A
pogledam v oči - poglej	mi	v oči! - te ljubim tako	A
pojde. MAKS: Zdi se	mi,	da je bolna; kaj pa ji	A
tako zvenele. Prinesi	mi	osminko vina, pa sifona	A
Pa pojdi! FRANC: Ti si	mi	zmerom bolj neprijeten	A
vstane: Ti, ne meči	mi	beračev v obraz!Praviš	A
Maks ni vagabund, no...	mi	drugi smo vagabundi, no	A
séde: Ne veste, kako	mi	je prijetno, da sva se	A
gospa. HANA: Ne recite	mi	gospa, gospod župnik,	A
je še zmerom dekla, to	mi	je časih prav sitno.	A
mlačnost je slaba. Tako se	mi	je zdelo, kakor da bi	A
motil nad vami, oprostite	mi!	In ne veselim se samo zategadel	A
Kantor! KANTOR: In na poti	mi	stoji tudi prejšnji poslanec	A
Pa nikar ne mislite, da	mi	je toliko ležeče na poslanstvu	A
dobrega v svoji fari,	mi	samemu preseda; rad bi	A
blagi mož! Toda verjemite	mi,	gospod Kantor, najmanjša	A
drsajo navzdol. Ničesar	mi	ne morejo očitati, ali	A
morejo očitati, ali vendar	mi	očitajo, - to je tista	A
dam svoje kraljestvo, če	mi	pokažete človeka, ki bi	A
vislic. Ne vem, če bi	mi	bil kdo ponudil roko,	A
človek... KANTOR: Povejte	mi	naravnost: kadar vas poprašajo	A
zahtevati od vas, da bi	mi	postavili farovž na svoje	A
je umrl... Nič drugega	mi	ne očitajo, pravite?	A
ŽUPNIK: Gospod Kantor	mi	je dejal, da mislite v	A
Ninica... Toda, povejte	mi	odkritosrčno, ali ni morda	A
Je šel. KANTOR: Da	mi	ne posedata z Nino po	A
govori z njim; ta fant	mi	ni pogodi. KRNEC pogleda	A
roko. Čudno je, kako	mi	je hudó... FRANCKA: Zakaj	A
prepozno... In pa, Francka, nič	mi	ne zameri, če se bo kaj	A
hudega in grdega... Žal	mi	je tebe... FRANCKA proseče	A
FRANCKA proseče: Maks, ti	mi	povej - kaj ti je težkega	A
takoj storjena. Noge se	mi	tresejo, nisem mislil	A
sem tak slabič. Ljubezen	mi	je v nogah, neče stran	A
moram izgovoriti. Prišla	mi	je, sam Bog vedi kako	A
se bojim. Storili ste	mi	veliko škodo, oče, da	A
glavo sklonjeno: Zdelo se	mi	je, Maks - MAKS: Sanjalo	A
veselje... ampak zajci se	mi	lahko motajo okoli nog	A
Ne rabim nikogar, da bi	mi	ljudi šuntal.Kdor je v	A
rokami - morda. Smilite se	mi...	ampak...Gre k oknu, pogleda	A
Odide. ŽUPNIK: Smili se	mi...	ampak to so principi...	A
človek! Ali verjemite	mi,	da se ga rešim.-	A
Čisto k nji: Že prej	mi	ni bil pogodi tvoj obraz	A
Pusti me nocoj... slabo	mi	je, da bi umrla. Izvije	A
sem videl... ti!... Samo to	mi	povej - ali me imaš še	A
jezi se nad mano... težko	mi	je bilo in nisem ti mogla	A
Francka, nič drugega	mi	ne moreš povedati?	A
se, Franc, in ne očitaj	mi	ničesar. FRANC: Ti	A
očitati, ali vzela si	mi	toliko, da dam povrhu	A
pride. MAKS: Pisala si	mi,	da naj pridem. FRANCKA	A
zame, to je vse, kar si	mi	hotela povedati? FRANCKA	A
od srca, od srca rada,	mi	je tako, da bi umrla.	A
umrla. MAKS: Odpusti	mi,	Francka, če sem te grdo	A
drugo, Maks, in povej	mi	samo, če me imaš rad.	A
pravice do ljubezni, tedaj	mi	to verjemi, Francka, in	A
vami. MAKS: Zdelo se	mi	je.Toda jaz nisem prišel	A
muha pred nosom? Res	mi	je neprijetno, zato le	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani