nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Jakob Ruda, poved v sobesedilu:

Oziral sem se dolgo časa pa tihem zavetju, kamor bi lahko položil svojo trudno glavo - RUDA: Ah.

BROŠ: - in naposled! ... na obrazu vaše hčerke, na vsem njenem vedenju, - in na tej romantični, skoro skriti krajini tod okrog leži tako nekaj mehkega, mirnega, da mi je ovladalo dušo takoj v prvih dneh. In potem se je pridružilo sočutje do vas, - oprostite, prosim, - da bi vas segnali sramotno odtod, da bi se priselil tu gor v ta tihi kraj zunanji svet s svojim vsakdanjim hrupom ... RUDA: Skratka, namenili ste se, da sežete vmes ter stopite na pozorišče kot rešilni angel ... Ah, kako ste me fino omrežili; natovorili ste na golo resnico toliko lepih besed, da je živ krst ne izvleče več na dan; meni samemu ste razstrli meglo pred očmi.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA