bila (1.101-1.200)

Fani da že vé, kakšna je	bila.	O, taka moč je bila v ti	A
bila. O, taka moč je	bila	v ti ženski!Vsa zaripla	A
lovila, vsaka druga bi	bila	padla.Mislila si je: zdaj	A
večni mir, blaga duša je	bila,	o ti sirota, o ti uboga	A
ovita v bele obveze je	bila	njena glavica drobna kakor	A
kosna, ker Karlinca ni	bila	v tržaški bolnišnici nič	A
molila. Šoferja pa sta	bila	takó pijana.Pa zraka ji	A
nesrečna noč se je je	bila	oklenila.In ona jo je	A
jo pustiti. Mórala bi	bila	oditi, in se nekje zjokati	A
zdaj sam. Mesečina da je	bila;	kakor da pada modra rosa	A
stran 193 . \/ O, pila je	bila,	sevé, ne veliko, a zadosti	A
ne veliko, a zadosti je	bila	pila, ker oči so bile	A
bili vsi na nji, zdaj je	bila	ona na vrhu.Pepo je bil	A
pred njimi. In v njem je	bila	njena mama, nunca Marija	A
spominja se, kakó sta	bila	Fani in Rudi še dva bubca	A
mehkega pergamenta je	bila	koža ob očeh. Ja, avtomobil	A
nepremično stala. In zdaj je	bila	kakor črta, zdaj spet	A
In zmeraj bliže sta si	bila.	Potem je ona planila kvišku	A
mogla in ni mogla. Ko je	bila	na vrtu, pa jo je nekdo	A
bele prte. Potem sta	bila	v veliki dvorani, ob vratih	A
poskrili telesa. Sama sta	bila	z Dragom in tudi telesa	A
telesa kraških ljudi so	bila	sama, na mizah v kotu	A
sledila. Sosednja soba je	bila	majhna in bolj temna.	A
je bil prej svet ali je	bila	prej ideja? prej materija	A
jadri. Še nedavno je	bila	mala že zarana kakor otrok	A
koči in pred oknom je	bila	mesečina gosta modra sopara	A
stran 205 . \/ Potem sta	bila	tiha pred mesečino, ki	A
morju. Da, v koči sta	bila,	a Srečko, ko da nikdar	A
pa je šušljala v temi,	bila	topla od toplote plaht	A
vsa prijateljstva, ki so	bila	edino bogastvo do zdaj	A
in dol po lestvici, je	bila	nato droben val, ki pobeli	A
v širokem kolobarju in	bila,	ko da je v nji harmonika	A
vse tipke hkrati. Ko sta	bila	Jožica in Srečko ob njiju	A
A Srečko in Jožica sta	bila	spet daleč in Jožica je	A
stezi na Ojstrnik, je	bila	kakor očetovska prizanesljivost	A
so sedli za mizo, pa ni	bila	več nagajiva; ni bila	A
bila več nagajiva; ni	bila	Rezi z Jožico, s Srečkom	A
Premaknila je klop in	bila	vsa ob njem.Nalašč je	A
hud?« je rekla. In ni	bila	več takó samozavestna	A
spet plesala; a zdaj ni	bila	več samo nagajivo dekle	A
bom že lepo govoril.	bila,	ker sta se srečala na	A
druži in loči. Zato ker je	bila	prej neugnana iz želje	A
Zaradi porednosti, ki je	bila	prej v nji in ga je izzivala	A
samo poredne, tudi ni	bila	poredna njena dlan v njegovi	A
njegovi dlani; njena dlan je	bila	tedaj toplo in skoraj	A
in globoko pod njima je	bila	dolina.In je bila Zilja	A
je bila dolina. In je	bila	Zilja v njenih očeh, ko	A
svoje’ Rezi? Pa sta si	bila	vendar tuja potem, v vlaku	A
konca začeti. Obadva sta	bila	kriva, Srečko bolj tega	A
krivda, Milkova krivda, je	bila	res krivda? ali je bila	A
bila res krivda? ali je	bila	res njegova krivda?	A
da se mu spi. Sama sta	bila	v kupeju.In potem sta	A
lučke je imel na licih. Ni	bila	jeza, ampak kakor rdečkasta	A
njima? Ne, ne, obadva sta	bila	vsak s svojo ostrino v	A
planini. Ob jezeru je	bila	restavracija prazna, tudi	A
prazna, tudi lesena lopa je	bila	prazna, njen pod pa brez	A
Srečko? Knjižnica je	bila	v kotu, zraven okna, tik	A
imena. Da, morda ni	bila	zmeraj Mary, morda je	A
zmeraj Mary, morda je	bila	nekoč Marie, a ona ni	A
ravnokar vzhajal in je	bila	Luna v XI. hiši. Rezi	A
ladje »Salvore«. Ladja je	bila	zasidrana za Ribjim trgom	A
Ukvansko planino, kakor da bi	bila	za deklo takim fašistom	A
Vendar tudi želja, da bi	bila	ona zdaj, ta hip z ljudmi	A
gleda. Želi si, da bi	bila	ona s plavimi kitami za	A
stran 240 . \/ Tudi je	bila	slika avstrijskega vojaka	A
Nalašč se ne oglasi, da bi	bila	samo njegova skrivnost	A
Ležal je in ulica je	bila	tiha.Iz malih oken, kjer	A
gotovo. In v korjeri sta	bila	in nono je kadil dolgo	A
dolgo pipo. Potem sta	bila	na borjaču in nevesta	A
dvema oknoma, tudi je	bila	postelja kakor zdaj tik	A
da nič ne vé, kdaj je	bila	mama na tleh in kdaj je	A
« je rekla. Potem je	bila	spet ob vratih, Vedel	A
spravljala v omaro. »	Bila	sem prepričana, da si	A
Samo trpka ugotovitev je	bila;	samo želja, da bi žalostno	A
uniformo, midva pa sva	bila	sama.« »Tebi ni bilo prav	A
Giovinezzo!« Potem pa je	bila	na mah vsa v skrbeh, vsa	A
omari. Molčala je, ker je	bila	negotova pred njegovo	A
mi, Slovenci.« Spet je	bila	ob vznožju postelje.	A
Skoraj razsrjena je	bila,	nenavadna, a vendar nič	A
brani, nihče upré?« In je	bila	vsa stroga v glasu; zdaj	A
samo očitek, in tudi ni	bila	samo sodba, to njeno vprašanje	A
zaprla vrata. Takó sta	bila	v predsobi. »Oh!« je tedaj	A
je spet spustila, da so	bila	spet vdana in pohlevna	A
pomembna luč! Zdaj sta	bila	na hodniku in on je samogibno	A
sliko na zidu. Vsa leta je	bila	tam in hodil je mimo nje	A
ga položila na tla in	bila	vsa zmedena, kakor sredi	A
stran 5 . \/ tero je	bila	kaznovana naša vera v	A
Drežnico? Ta bi skoraj lahko	bila.	Pa spet ne docela, zakaj	A
Pa je verjetno zmeraj	bila,	samó za manjše število	A
nezrelih letih, vendar je	bila	naša ranljivost dosti	A
večnost tudi zato, ker so	bila	naša stopála kljub paličastim	A
nemi rasti nesmiselno;	bila	je tukaj pred tistim	A
je tukaj pred tistim,	bila	je tukaj ves čas, ko je	A
ovohavajo korak. Vendar je	bila	gosta zmes še dosti bolj	A
premešana v dobi, ko je	bila	v blokih karantena zavoljo	A
daljavo, baraka pa je	bila	leseno prebivališče gobavcev	A
pesti. A tudi takšna je	bila	še zmeraj izreden talisman	A
Gotovo, nevarnost je	bila	za petami, a ne vem, če	A
se nas ni dotaknila, je	bila	bolezen še zmeraj nekaj	A
takšne povrnjence; zato je	bila	karantena začasni varovalni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani