zdrav (201-300)

rasla iz koprnenja in pričakovanja! Saj sem	zdrav,	saj gledam jasno, saj gladko govorim in razločno	A
ne vem nič več; ali ko sem se vrnil, sem bil	zdrav	... In zmerom ga vidim.“	A
Poseda po gostilnicah in ne zahaja v družbo. Tudi	zdrav	ni posebno in ko bi ne bilo tistih vsakdanjih	A
sijalo v izbo. Skočim iz postelje, vesel in	zdrav	in odgrnem zagrinjalo.Čudovit dan je bil in	A
”Kako dolgo te ni bilo! ... Ali si	zdrav?	... Kako se ti godi?“	A
velik negodnik, učiteljem nadloga in strah. Lep,	zdrav	fant je bil, veselje očem.In tudi veselje srcu	A
prošnja komaj. Le vprašala bo, če morda nisem	zdrav,	ali če mi je morda perila zmanjkalo.Čez teden	A
pogledal skozi okno v jasno zoro in sem bil	zdrav.	Kakšna je bila moja misel, misel bolnika, pokritega	A
ne reci mi nikoli več, da sem bolan! Jaz sem	zdrav,	Barica, glej, zdrav, in prihodnji mesec se napravim	A
da sem bolan! Jaz sem zdrav, Barica, glej,	zdrav,	in prihodnji mesec se napravim na pot!Prihodnji	A
misli so bile težke in žalostne. ”Takih sanj bi	zdrav	in mlad človek nikoli ne imel! Starec sanja	A
in vino in tobak! Ne boj se, človek, saj si	zdrav	in mlad in močan - kaj bi tebi strup?Še morfija	A
prespi to svojo hudo misel in jutri boš vesel in	zdrav	in smejal se boš, kakor še sinoči!“ Odtegnil	A
življenja. Nič več ni bilo skrbi, svež je bil in	zdrav,	kakor da bi se bil po prečuti noči, po obilnem	A
takoj in spal trdno do jutra. Zbudil se je	zdrav	in svež.Zajtrkoval je, a potem mu je razkazal	A
nanj v svojih sanjah; tako je bil vsakdanji,	zdrav	in neumen.Ali ona je bila v ječi, uklenjena	A
v tem pismu: ”Srečno sem prišel v Ameriko,	zdrav	in vesel.Lojze je čakal name in me je spoznal	A
sveti Lenart. Vesela sem in zdrava, tudi ti bodi	zdrav	in vesel.Le tako misli name, kakor jaz nate	A
Popil je čaj, nato pa je hitel na ulico, tako	zdrav	in močan, kakor da se je bil do dobrega prespal	A
prišla v deželo, zoper njo ni pomoči.“ ”Le če je	zdrav,	povej,“ je prosila Mana. ”Zdrav na vso moč	A
”Le če je zdrav, povej,“ je prosila Mana. ”	Zdrav	na vso moč.Ljudje iz naših krajev ne zbolé tako	A
bleda, kakor lica umirajočega. ”Nisem čisto	zdrav,	gospa, nisem čisto zdrav; že tisti, ki je šel	A
mirajočega. ”Nisem čisto zdrav, gospa, nisem čisto	zdrav;	že tisti, ki je šel, je rekel, da sem bolan	A
Četudi bi bil brez sablje, samo da se je vrnil	zdrav.	Zdaj ne pojdeš več doli med cigane!«	A
Moj ubožec!« se iskre oči baronici. »Da je le	zdrav,	ah, kako ga želim videti!« »Koliko nevernikov	A
boleha na ledvicah poslednji čas. Gospod ni	zdrav,	potreben je počitka.« »Vidi se,« gleda Višnjegorski	A
»Ti si, Klekovič? Da si mi	zdrav,	kapetane.Nu, na pehoto bi bil skoro pozabil	A
Hudirjev dedec je bil, kakor vsi mesarji,	zdrav	ko vol in dobre volje in prevzeten in pil je	A
zadovoljen. Delo, kakor se tiče, in če je človek	zdrav,	pa brez skrbi, je vse dobro!« Možje	A
širokoodprtimi očmi strmela na prizor, kjer je	zdrav,	vesel in močen fant čital žalostno povest ne	A
vaški oglednik mrličev, Jernač, lepo rdeč in	zdrav;	dasi je gledal tolikokrat mrliče, ni bilo videti	A
Pa ne bi jokala. Tak lep,	zdrav	črviček je to, pa bi bil kmalu sirota, da vas	A
»Da je le vse prestano. Da je le	zdrav	človek!« »Prav res,« je odvrnila, »bila	A
prišli v spomin slučaji tolikih. Zvečer je bil še	zdrav,	zjutraj so ga našli mrtvega.In kdo pravi, da	A
Sed libera nos a malo1. Amen!« »Plebane,	zdrav!	« se je vzdramil vikar.»Si odzvonil?«	A
polena,« je pomislil vikar in pozdravil veselo: »	Zdrav,	Peter, moj hlapec!« * Magdalena je vstopila	A
Oh, šole, šole! Bogve, da je shujšal,	zdrav	ni ‒«	A
»Kupčija mi je v krvi še po očetu. Nisem	zdrav,	če ne tržim.Seveda so tudi nadloge.	A
se jutri in pojutrnjem in tako dolgo, da boš	zdrav!	« je rekel zasopli vikar in dostavil svobodneje	A
dobro in hvala angelom božjim, da sem cel in	zdrav,	forte e sano, un povero polegrino ed il Santo	A
sveti Bog! 3 pozneje bom vse povedal 4 čil in	zdrav,	reven romar in svetnik božji naj vsem pomaga	A
Pogovorila se bova nekaj resnega. Ali je Peter že	zdrav?	« »Tisto malo bodljaja, kaj bo to,« je odvrnil	A
in vihrajočimi lasmi je vozil grof v zarjo,	zdrav,	okruten, vojaško lep.Čustvo mehke ljubezni je	A
mogel nisi, ki nisi bil v žebljih in pod trnjem	zdrav.	Ozdravljenje, sem dejal, da je biló tudi iz Tebe	A
prosi duhovni. Pa se dekle obrne živo, kakor	zdrav	človek.Ustnice ji drgetajo, grize si jih, šepeta	A
samotah šele je spregovoril starejši. »Da si le	zdrav,	Štefan.« »Zdrav!« je odgovoril oni.	A
»Da si le zdrav, Štefan.« »	Zdrav!	« je odgovoril oni. »Kaj pa stric?« je vprašal	A
ženica pod odrom govori: »Mičca, Gregor! Ves	zdrav	je otrok!« Kobal zasope globoko.	A
»O, lepi deski!	Zdrav	les!« Drugega ni rekel nič.	A
pekel v njem kakor v peklu. Nazadnje sem se	zdrav	zbudil... »Ali kaj veš, kaj si govoril	A
zaspal sem ko ubit. Naslednjega dne pa sem bil	zdrav	kakor dren.Pohitel sem v šolo.	A
sem se izvlekel iz srobota, a bil sem živ in	zdrav	kot dren za našo hišo.Pa je bilo z vrha do tal	A
Jezuiti pa pravijo: Če bi šel gor, bi ostal	zdrav,	ker pa si ostal spodaj in pijančeval, te je	A
Hitro hitro se je izvedelo, da nisem čisto	zdrav	in k meni so se začele stekati cele procesije	A
spravil ven - v Leonišču.« »Pa že raje umrjem	zdrav,	kot bi se bolan valjal po bolnici...« sem oporekal	A
Vedno je rad rekel: Človek mora biti	zdrav	na telesu, da je lahko zdrav tudi na duhu.	A
Človek mora biti zdrav na telesu, da je lahko	zdrav	tudi na duhu. Za obojno zdravje pa mora nekaj	A
»Le kaj nam bo to?!« »	Zdrav	duh v zdravem telesu!Ves svet telovadi.	A
mano ni nič! Kako pa sicer, prijatelj, ali si	zdrav?	« »Vse bi še bilo,« odgovori vojak Miha kislega	A
me usmili! Pogojeno je bilo, da je konjiček	zdrav	in brez hibe.Ali slep je na obe očesi, in zatoženec	A
pripomogla do teh dobrot! Zdaj bo fantek že tudi	zdrav	in ž njimi pojde in malega kruhka in drugih	A
pokojni cesarici Ludoviki, dasi je bil čil in	zdrav,	ter je takoj po maši obiskal ruskega carja v	A
pogladil mehke lase ter pristavil skrbno: »	Zdrav	še nisi, in dozdeva se mi, da še vejejo hladne	A
talar (maršal Talard). Do takrat sem ostal	zdrav	pri vseh aferah.Krogle so žvižgale mimo mene	A
je preobdala lovska strast in menil je, da je	zdrav,	kakor je bil prejšnje dni, in vzpel se je in	A
Zalesnikovo Reziko nekaj opraviti. Mlad sem bil,	zdrav	sem bil, pa sem komaj čakal prilike, da bi skočil	A
Še iztaknem lahko katero! In če bom prišel	zdrav	domov, mi bo grad po svoje povrnil to, sam bogve	A
miren bi jaz bil, če bi vedel, da je Zlebor	zdrav.	« Očetna skrb ga je nekoliko spekla, vendar je	A
renčati, da je pristopila še Rodana. »Mlad si,	zdrav	ko zlatnik, taka mladenka te ljubi, pa si vendar	A
Urh Ljubljanski, še ne trideset let star,	zdrav	in močan človek z vihrajočimi rumenimi lasmi	A
»Zakaj ne bi bili veseli zdravja?« »Ko bom	zdrav,	bom moral iti.« »Podi vas nihče ne.	A
rok neveste, ki bo ves čas molila, da bi se	zdrav	in kmalu vrnil s tem spominkom!« Majnhalm se	A
svobodnjaku. »Bodi srečen, o Hotimir svobodni, in	zdrav	bodi kakor zlatnik in v vsem dejanju in nehanju	A
stiške kmetije. Francè, nekaj čez dvajsetleten,	zdrav	in močan fant, se je pametno zagledal vanjo	A
se smeje vsemu. Bolan je najbolj ali pa hudo	zdrav,	sam ne vem, kaj bi rekel.Veš, Trlep, kaj pravi	A
zapustiti moraš tega človeka, da bo	zdrav	kakor je bil. Bog Oče, Bog Sin, Bog	A
strupih,« ga je dražila. »O, strup je včasih	zdrav.	Čebelji strup, glej, ti včasih prežene skrnino	A
»Kaj je bolan, ka‐li?« se je ustrašila. »	Zdrav	ko hren.Pa saj ti sam lehko povem.	A
poslušal svojo vest in hodil sam, pa bi bil	zdrav	prišel do Trlepa ... Vožnja je bila počasna	A
pojdem, samo povejte mi še, ali bo kaj kmalu	zdrav.	« »Nikoli več, če mi ga vsaj nekaj dni	A
prevotlijo.« »Kar za mašo lehko da, kdor bo	zdrav	še kdaj doma.« »Kaj se res tako bojite	A
solncu pred domačo hišo pa po hosti hodi in	zdrav	je in krepak.Kakor otrok se veseli širokih pisanih	A
Pa kako?	Zdrav	sem bil kakor gora in neugnan babjek.Pa sem	A
imel tisto sitno bolezen, nisem bil več prav	zdrav.	‒ Preklete babe, umazane!«	A
so se vrtele; jaz pa tudi, saj sem bil mlad,	zdrav	in močan, da bi morala, če bi bil stisnil sedem	A
kapati iz njega. ‒ O, ko bi bil že skoraj spet	zdrav!	« »Le brez skrbi, prijatelji! še ga bomo pili	A
Kakšen je neki? Gotovo močan in	zdrav.	Bog daj, da bi se mu priskutila Amerika in bi	A
zamislil. Včeraj skoro je še bilo, ko je tudi on	zdrav	in mlad in brez skrbi vriskal od vasi do vasi	A
»Moram, pa je.« »Nič ne moraš; dokler si	zdrav,	si pomagaj doma!« »Saj ne morem.	A
Kako neki? Mlad sem bil, čisto mlad, goreč in	zdrav	in močan kakor hrast.Ona pa lepa in čista ko	A
bolan, kakor jih je pred davnimi leti zapuščal	zdrav,	mlad in krepak.‒ O, koliko bridkosti in prevar	A
mladosti; ‒ mislila, da je tvoje srce kakor	zdrav	planinec, ki stoji vrh najvišje gore, vihti	A
gospod Ambrož, takole štiridesetleten, še močan,	zdrav	človek v črni žametni obleki, ki je bila za	A
»valpet je gradu zvest, pa tudi mlad je in	zdrav	in rad veselo živi.« »To ga vendar ne opravičuje	A
se je nasmehnil in rekel: »Dokler je človek	zdrav,	ima vse polno željá; ko zboli, pogreša samo	A
kdaj jezila. V nebesih bom zate molila, da boš	zdrav	in da boš dolgo živel.« Ihta mu je zagatila	A
»Boš. Mlad si, močan,	zdrav;	in učen v državnih in vojaških vedah ‒ ves svet	A
še zvončkljajo besede: »Ti, previden bodi ‒	zdrav	se vrni in kmalu!«Oh, nihče mu nikoli ne da	A
vsevedeči véšči. »Da, dokler bo Trlep živ in	zdrav,	ga ne boš dobila, tegale že ne, ti pravim še	A
Gospod Ambrož ga je molče pogledal in pil. »	Zdrav,	vesel bodi, gospod Ambrož!Vino pij, zmerom bodi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani