IV. Kmalu popoldne je res prišel gospod Ambrož, takole štiridesetleten, še močan, zdrav človek v črni žametni obleki, ki je bila za vratom in okoli zapestja z dehorjevino obšita, sicer pa že precej zanemarjena in posvaljkana, s kratkim mečem ob bedru in z nizko, okroglo čepico na glavi. Bil je vesele volje, vinski sopuh je vejal iz njega.