Bil je medved velikan, in ko so razljučeni psi v nižini zavohali gorki sled njegov, tedaj je že pri vrhu, ondi, kjer so čakali lovci, stopil na plan in grčeč in mrmrajoč obtičal nekaj trenutkov na mestu. In bolnega lovca je preobdala lovska strast in menil je, da je zdrav, kakor je bil prejšnje dni, in vzpel se je in dejal svojemu slugi: mZa Boga svetega, puško, Conrade, podaj mi puško!l In sluga mu je podajal puško, ali onemu ni služila roka, in ko se je hotel vzpeti z ležišča, vzbudila se mu je neznosna bolečina v ramenu in zadnja kaplja krvi mu je izginila z upadlega lica.