Sumerek je težko zakrivil nevoljo. Moško je uprl oči v glavarjev obraz, kakor bi se mu neverno zdelo na zasmehovalne besede odgovarjati, in dejal mirno: »Gospod, vas je nas milostni višji gospodar in vojvoda postavil za varuha in svojega namestnika v deželi in sosebno v njenem poglavnem mestu. Včerajšnjo noč pa je nekaj vaših ljudi nepokoj delalo po mestu, eden izmed njih je celo čez zid v zaprto mirno meščansko hišo plezal.