»Nobene prošnje vam ne bi mogel zavrniti, veleplemenita gospa grofinja!« je dejal, vstal in se ji globoko priklonil. Tudi Ema se je dvignila, sklenila roke in dejala: »Prosim vas, velemožni in pravični gospod vojvoda, da bi bili milosten sodnik mojemu bratu!« Urhu se je obraz zmračil, oči so šele zdaj obstale na Majnhalmu in so se preteče zasvetile.