vojska (201-300)

želodec in od mraza otrple ude. ‒Hej, vojska,	vojska!	... Povej mi, ali svet ne bi bil boljši brez nje	A
. / stran 132 . / ‒Vidiš, Štefan, taka je	vojska.	‒Strašna je ...	A
negotovost. Nekateri so bili mnenja, da je ruska	vojska	utrujena in bo počivala, dokler je ne napadejo	A
se je zaslišal iz višine ropot zrakoplova.	Vojska	je prisluhnila.Častniki so pograbili daljnoglede	A
‒Četrt ure. ‒Kaj dela sedaj	vojska?	‒Spi.	A
‒Ni res!	Vojska	je spočita, zato bomo jutri zjutraj napadli	A
strelne jarke in še preden se nasprotnikova	vojska	zave, kaj se je zgodilo, bodo jarki zasedeni	A
zmešnjavo. Medtem pridrvi iz gozda vsa ruska	vojska	in napade strelne jarke.Vse kaže, da bomo imeli	A
Moštvo je streljalo brez prestanka. Ruska	vojska	je izgubila že četrtino ljudi.Umakniti se ni	A
Še enkrat sta napeli sile in sedaj je ruska	vojska	omagala.Začela se je polagoma umikati in ko	A
noč in je zakrila sledove krvavega klanja.	Vojska	se je podala k počitku.Samo bolničarji so hiteli	A
ubogi Štefan tako zvesto čuval. ‒Ah, nesrečna	vojska!	Koliko gorja povzročaš! ‒ je povesil glavo in	A
prenesti Minkinega otožnega pogleda. ‒Ah, nesrečna	vojska!	...	A
Kje si? ... Oh,	vojska,	vojska!Vzela si ga in meni si strla srce ...	A
Kje si? ... Oh, vojska,	vojska!	Vzela si ga in meni si strla srce ...	A
štelo. Zakorakali smo kot res majhna, a strumna	vojska	po razkvašeni stezici in se nismo uklonili niti	A
kakor beli dan in stoji kakor pribito: dokler bo	vojska	močna, dobro urejena, preskrblje na z vsem,	A
povedati, tako so se bali Atifa. Turki so molčali.	Vojska	je v težke verige vklenila Atifa ter ga gnala	A
zanj. Dogajajo se v vojski izgredi, saj je	vojska	sama najstrašnejši izgred, toda dogajajo se	A
toda dogajajo se na obeh straneh.« »Zdaj ni	vojska	in vse se godi po veljavnih zakonih in predpisih	A
Romanjoplanino. Tam je gospodovala že vaša	vojska.	Ker ji vstaši niso hoteli oboroženi priti v	A
ni vetrov, sperelo bi človeštvo, da ni vojsk.	Vojska	je potrebna, ker očisti in očedi človeštvo.	A
človeštvo.« »Pristavite, gospod nadporočnik, da	vojska	iztrebi človeštvo,« je rekel Vilar.»Ko bi izpulila	A
obe od nekod odškodnino, tedaj bi rekel: nu,	vojska	je očistila ozračje, uredila napeto razmerje	A
usahne. . / . / stran 481 . / Vama ne vzame	vojska,	ne pobije toča, ne odnese povodenj.Bog pravični	A
in potrta se je pomikala družba naprej kakor	vojska	po izgubljeni bitki.V hanu ob Spreči so poduškali	A
dni je bil Smajo zaprt. Ko je prekoračila vaša	vojska	Savo, so bili izpuščeni v Tuzli vsi zločinci	A
zimski dobi primerno se je vršila ta drobna	vojska	med raztresenimi krdeli po skoraj nedostopnem	A
se je še malo priljubila takozvana »ljudska	vojska«	narodu samemu.Takšnih črt si je načrtal tudi	A
83 . / Hrumno je vršala mimo siromaka čila	vojska.	Pogledal sem na jahača, dirjajočega na krilu	A
skrb, plahi moji srnici. Ali sploh ve, kaj je	vojska?	Ali ji ni vojska le zver, sitna kakor volk in	A
Ali sploh ve, kaj je vojska? Ali ji ni	vojska	le zver, sitna kakor volk in lev? Vedela je	A
pijandure. Ne rečem, namene lahko da ima Sveta	vojska	dobre, ali kaj boš z nameni?Uspeh je vse, uspehe	A
ponos in samozavest naše vojske. Bogme, naša	vojska	da je hotela 16. septembra poslati moža na glavno	A
špili tudi Živko. S tem pa je bila napovedana	vojska.	Psa sta treščila skupaj in se zakotalila po travi	A
vojsko, da ji pokaže, od kod prihaja medved.	Vojska	je posedla po tleh in po štorovih. Ovčar se	A
bila že tik grmovja. Pokalo je, kakor bi bila	vojska;	a lisica je srečno unesla kosmati rep. Lenič	A
so pa bobneli topovi. Kolednik je spoznal:	vojska!	Vrglo ga je kvišku; komaj je še utegnil vreči	A
je hropel in se sklonil do župnikove glave. »	Vojska!	« je izrinil iz zasoplih prsi. »Vojska?« je ponovil	A
»Vojska!« je izrinil iz zasoplih prsi. »	Vojska?	« je ponovil župnik, se začudil in odstopil za	A
odstopil za korak. . / . / stran 7 . / »Da,	vojska!	« je potrdil župan.»Oznanite ljudem, naj bero	A
obstal, kamor se je bil umaknil pred županom. »	Vojska!	«Saj je bral o vojskah, čul o vojskah, stari	A
ali to so zgodbe, to so pravljice. In sedaj:	vojska	tukaj, doma ‒‒ ‒	A
Bog pomagaj!	Vojska	‒ vojska ...« Toda vselej se je premagal in težko	A
Bog pomagaj! Vojska ‒	vojska	...« Toda vselej se je premagal in težko čakal	A
Naglušni so zastavili uhlje z roko. »	Vojska	bo!Zatorej ... « kakor mu je bil naročil župan	A
edinca ‒ vojaka. Ko je padla s prižnice beseda »	vojska«	, je mož zlezel počasi na kolena, molek je ovil	A
kar sluti Francka? In zdelo se ji je, da vsa	vojska	ni tako grozna, kakor bo grozna njena sramota	A
Moj Bog, ali se ti blede?« »Zares, Franca,	vojska	je in vsi gremo, koj jutri.«Glas moža se je	A
Nauči pa vas cesarska.« »Prava reč, če je	vojska,	« je godrnjal zaspani Viktor. »Zate je vse prava	A
Moj Bog, vse čuti. ‒ Torej to je črna	vojska.	‒ Kdo je slutil, kaj je črnovojnik.	A
Mi gremo pa na vojsko! Živio	vojska!	« »Živio vojska, seveda, ki nimaš ničesar izgubiti	A
Živio vojska!« »Živio	vojska,	seveda, ki nimaš ničesar izgubiti.Kaj pa mi	A
prišlo: Daj konja, daj vola, daj žita. Kaj to ni	vojska?	Boš govoril!«	A
Nekdo je vihtel klobuk in klical: »Stran!	Vojska	se pelje!«Mana je potegnila otroke s ceste,	A
maščevala, gnetla skozi množico. »Hudobije še	vojska	ne užene,« je razlagal župan župniku in se še	A
njim je nesla v naročju žena sina Tončka. »	Vojska	ti je upihnila elektriko,« ga je takoj zbodel	A
ikanskega. . / . / stran 40 . / BOJI I Ne jaz,	vojska	je napisala to povest, ki se je pričela, hipoma	A
tako prav biti.« Ta dan pa, ko je izbruhnila	vojska	in je zvedel, da mora tudi Blaž nanjo, je izbruhnilo	A
Franclja. »E, France je navihanec. Počaka, da mine	vojska,	potem si poišče kako bogato vdovo,« je razlagala	A
župnik je začel hoditi gor in dol po sobi. »Torej	vojska	‒ in doma naj se prične to,« je po dolgem razmišljanju	A
dvajset?« »Ne drži nobeno pisanje več, kar je	vojska.	« Župan je potegnil iz žepa listine in zapisnik	A
raztrgano in bojim se ‒ še brez živali ne bodo.« »	Vojska,	vojska,« je zmajeval župnik z glavo.»Kje jih	A
bojim se ‒ še brez živali ne bodo.« »Vojska,	vojska,	« je zmajeval župnik z glavo.»Kje jih imate?	A
hranilnico nosijo in imajo vino v kleteh, odkar je	vojska,	dobe, me pa ne.Prav je, da je vojska, ko ni	A
odkar je vojska, dobe, me pa ne. Prav je, da je	vojska,	ko ni nobene pravice več na svetu.«Ženska je	A
tako namigavajo, da boste zibali, preden mine	vojska.	« Golobovka je prebledela.	A
čutila, da je ona vzrok. »Doma zaradi mene	vojska,	tu prepir spet zaradi mene ‒ in po vsej fari	A
‒ Saj se nič več ne spoznam. ‒ Grda	vojska,	vsemu svetu se je zmešalo.« Jančarica je slonela	A
najbolj reva.« »Brez organista bomo, dokler bo	vojska.	« »Prav je,« ni čakal župan, »kdo bi poslušal	A
Zapro naj jih.« »Takale je	vojska!	Bogatina še bolj obogati, reveža pa sleče do	A
»Če naredim pogrebščino, poreko: Vidiš jo,	vojska	je, podporo vleče pa zapravlja.Če je ne naredim	A
hinavec. Saj vsi vemo, kam obračaš oči, odkar je	vojska.	« Medtem je Andrej povzel besedo Jančaričino	A
»Miren sosed.« »	Vojska	nam pobere najboljše,« je končal Korent in s	A
bodi nespameten. Mar misliš, da bo deset let	vojska?	Božič bodo obhajali vsi doma.«	A
preveč ne jezikajte, da ne bi česa iztaknile.	Vojska	je vojska!« Vsi so ga pogledali izpod čela in	A
jezikajte, da ne bi česa iztaknile. Vojska je	vojska!	« Vsi so ga pogledali izpod čela in Luka je rekel	A
brali, kar nam ti venomer nabijaš, odkar je	vojska,	ne vem, če bi bil krompir do binkošti v tleh	A
razglas!« »Razglas črka O pravi tako, da se črna	vojska	raztegne od 18. do 50. leta.Tisti dan pred svetim	A
Samo žalost ga bo ujedla. O,	vojska,	ti si delo hudiča, ki mu je ime Napuh in se	A
Včeraj sem bil v Medvodah. Sedaj vem, kaj je	vojska.	Barabe so postavili božjo zapoved: »Stori dobro	A
ni je meglice, ki bi nam obetala dežja. Torej	vojska	in huda letina! 26. avgusta.Vklenjena žena	A
ki jih ni bilo nikoli pri nas. Odkar tabori	vojska	tukaj, so se znašle.In pogrešil sem jih, da	A
pobere duše hudič, telesa lakota, blago pa	vojska.	7. septembra ob enajstih ponoči.Spat bi	A
nad Jeruzalemom. Kaj mi je rekla jezičnica: »	Vojska	je vzrok.Mar sem jo jaz naredila?	A
zato, da do sodnega dne vsi ljudje vedo, kaj je	vojska,	in da se tresejo duše tistih, ki bi še kdaj	A
»Tiho! Sedaj je	vojska!	« »Bolje vem kot vi!«	A
enkrat rečem, da jih je preveč.« »Sedaj je	vojska!	Tiho!« je zahteval vojak odločno in zamahnil	A
zamahnil s paličko. »Meni ni treba praviti, da je	vojska,	mož na Ruskem, brat v grobu v Galiciji, konj	A
domov še tisto malo gospodarjev, kar jih ni	vojska	pobrala.Ko so končno dobili tudi stanovanja	A
moremo? Pri vas pač res še ne veste, kaj je	vojska!	« »Pod vojaško komando sva bila z Golobom, ko	A
»Meni so jih od svinjaka potrgali.« »To je	vojska!	« »Jaz pa tako pravim, sosede,« se je oglasila	A
razkazuje, kar vsaka poštena ženska skriva. Še bo	vojska,	še.« »In potem ti hodi k županu: ‚Mokice, mokice	A
»Kako si neumen, Francek! Ali misliš, da je	vojska	kar tamle,« je učil najmlajšega Štine. Žefka	A
gostilni so sedele pri stranski mizici tri ženske.	Vojska	jih je dala v faro bogve od kod.Ljudje jim niso	A
»Ciril ne vzdrži! Dà, če bi mu	vojska	vzela telo ‒ ali vzela mu bo srce in dušo.«	A
dneh je planila nad mesto nova novica: razsuta	vojska	se vali nad domovino.Vročična mrzlica je pretresla	A
na loku ni brenknila. Kakor vkopana je stala	vojska	krog groblje. Tedaj je Svarun razprostrl roké	A
zašumi, listje se ospe na oltar, na svečenike.	Vojska	se zgane in vztrepeta.Kakor da se je zveselila	A
je umolknil, kakor bi mu gnev zadrgnil grlo.	Vojska	je molčala ‒ pa samo trenutek.Nato je zagrmelo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani