Ali kljub žalosti si je mislil v srcu: »Gruntarska ošabnost« in pa: »Kar nič nisi žalosten, hinavec. Saj vsi vemo, kam obračaš oči, odkar je vojska.«
Medtem je Andrej povzel besedo Jančaričino in vse lepo povabil: »Takole, sosedje in žlahta, le stopimo za Franco, da se še enkrat živo domislimo rajnega, kakor je zaslužil.«