vase (401-500)

vselej, kadar sem stopal po tej poti, jemal	vase	lepoto pokrajine.Meta je, noseč mojo ruto, korakala	A
veliko zadovoljnostjo je sesal dobro vonjavo	vase,	ki je puhtela iz sklede. »Pa nikar ne	A
med njimi, pulil stari mah od debel ter sesal	vase	divno življenje, katero klije v teh večnih gozdih	A
vzvišenimi občutki in z verno vdanostjo sesal	vase	besede učenega doktorja.Bilo je to mlado srce	A
katerima se je kar videlo, kako pazljivo vlečeta	vase	njene besede. Tedaj se je prebudila skakalka	A
mislite, da žrete meso, kadar tlačite smojke	vase!	« Tako je brez vsakega strahu udrihal po loškem	A
morem zapisati. »Grof ‒?« Frueberger je kar	vase	lezel.»Nemški grof, pravite, gospod prošt?	A
razgrel kri, in vino tudi, kerv jezi sem izlival	vase	kupo za kupo. Udaril sem z roko po mizi, da	A
večera zopet stal pred Brentačevo hišo ter sopel	vase	tisto voljno sapo, ki piha okrog naših hribov	A
v oblačico, ki se je nad hribjem kopala sama	vase.	»No, nikar se zato ne jezite name!« se je nasmehnil	A
stran 49 . / »Zdaj grem sam,« je momljal sam	vase;	»če bo treba, naj potlej še Vitogoj stopi tja	A
kam te vodi pot?« Somrak je obrnil pogled	vase	in mu je bilo hudo, da je bil v oči ves rosan	A
in hlapci so klečali na obeh kolenih, lezli	vase,	bledeli in rdeli, tako jih je s seboj jemala	A
Pobil ali vsaj pohabil jih bom!« se je dušal sam	vase.	O, hudo mu je bilo, da ni moči povedati.	A
Jemlji jo pod kreljut ali ne,« je mrmral sam	vase,	ko je gledal za Živko, ki je jezdila med Eminim	A
samo smehlja. »Zvodnik stari!« je renčal sam	vase.	»Kaj je pozabil, da je hčer obljubil meni?«	A
glas je vsem segel v srce. Pevec je veroval	vase,	ni se bal tekmeca. »Ná, poj z njo!« je dejal	A
vidim, kar v kot me rinejo!« je godrnjal sam	vase.	»Brata se bogato ženita, meni pa kaže, da bom	A
zemlja se mu je zdela kakor pesem, ki poje sama	vase.	»O, Marija, zdaj šele vem, zakaj so ti ljudje	A
Res, kakor Trlep!« se je Ditrik nasmehnil sam	vase	in spomnil Trlepa, ko se je zadnjič poudarjal	A
razumel. »Dokler še more,« je Francè zamrmral sam	vase.	»Kaj se jim mara, takim gospodom!« je	A
pičila, naj vzame strup spet	vase	-’ Premolknil je in si trikrat dihnil čez desno	A
trikrat dihnil čez desno ramo: ‘Naj vzame strup	vase,	kakor gre ta dih od mene	A
se izvežuje iz starega v novo,« je mislil sam	vase;	»tudi samostanci se z vsem poželkom ženó za	A
mladem človeku. »Res je,« je Kuralt godrnjal sam	vase	in se spominjal pogovora pri Kumerdeju, »komaj	A
zmagali.« »Mladina se budi,« je Linhart sam	vase	mrmral, »ljudstvo podira oltarje starih malikov	A
vstaja.« Slebè je molčal, nejevoljen je bil sam	vase	in kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno	A
večerjo. Le brtavs kruha je pomašil v žep, bušil	vase	korec vina, kislega pa že tako, da je kar zamižal	A
tiste zoprne zdrahe s patrom opatom?« je gledal	vase.	»Neumno sem grešil, nerodno zablodil in se v	A
jih je od strani poslušal in se smehljal sam	vase.	»Hvala Bogu, lepo se razpleta!« mu je	A
najbližji. Pa ta je zdaj najrajši molčal, vrtal	vase	in zamišljen poniglavil. »Joh, huda	A
dan se je nagnil, mrači se že,« je kakor sam	vase	skomljal v razmršeno brado. »Truden sem.«	A
več,« se je uprl poboljšani Brnad in je vrgel	vase	tisti strup in pobegnil, da ga ni premagal izkušnjavec	A
umiril očitanje sitne vesti, je še bolj nalival	vase.	A ko se mu je zazdelo, da se v daljavi vidijo	A
tvojih prelahkih sanj?« »Vera ti manjka vame in	vase!	O, in jaz sem zmerom mislila, da je tvoja ljubezen	A
primaknil. Gospodar ni rekel nobene, oni pa je	vase	potegnil sapo in skoraj zavečal: »Pa moji koči	A
Trlep je poklical Nežo, véšča se je zguznila	vase	in zamislila. »Kaj meniš?« jo je Katarina boječe	A
pa ni videl ne doline in ne polja ‒ gledal je	vase,	strašno mu je bilo hudo. »O ljubi Jezus, kdaj	A
je stiskal v kot. »Kaj je vendar?« je iskal	vase	in pokleknil na klečalnik, a tisti čudni nemir	A
« se je oskrbnik pater Fortuna smehljal sam	vase,	»eden je šel zdravit dušo, drugi pa telo ‒ Bog	A
rokah,« je pobožni samostanec dejal kakor sam	vase.	»In je še bolj v božjih rokah, če si pomaga	A
obrnil in šel. »Tako torej?« je skomljal sam	vase.	»Strašna graščakinja nam odvaja tudi že tlačane	A
pomagal.« Neprijazno se ozira in momlja sam	vase.	Gospod Ambrož z levico previdno vodi konja,	A
motalo vse tole?« se je vendar smehljal sam	vase.	»Brat, to vem, bo zaradi Lize sitnosti delal	A
skoraj zarekel, pa je preplašen brž sapo potegnil	vase	in umolknil. Slabovoljen je potlej spravil dar	A
dremala in se dramila, slabično šepetala sama	vase	in spet dremala; proti jutru se je za kratko	A
mirno šel z biriči proč in se suho smehljal sam	vase:	»Ne bom ti več pes, da bi gonil tlačane!«Mislil	A
njegova zoprna Frankopanka!« je godrnjal sam	vase.	»Otrok nima, skrbi nobene, početi kaj ne vé,	A
samo, kar ti bom velel!« Silni dedec je renčal	vase	in stiskal soro, da je skoraj voda kapala iz	A
je, ali se ne smeje vsa soseska?« je renčal	vase.	»Kaj bo, če bi me Liza marala vendarle, pa bi	A
pomašil dve, tri grize kruha in mesa, bušil	vase	vrček vina in po bližnjicah prhnil proti Primskovemu	A
bo vedela za drugič,« je že spet renčal sam	vase	in vedel, da bi v sončni prah zdrobil vsakogar	A
treskajoče gorela s plamenom in se rušila sama	vase	...Le pepel in razval sta ostala, kjer je že čez	A
je zdajle vroče,« je tudi Rádoh momljal sam	vase.	»Ubogi ljudje, če se niso kam zaklonili!«	A
treskajoče v vsej veliki razsežnosti rušil sam	vase.	Trlep je z rokami na obrazu vzdihoval: »O menihi	A
se namenil v gradič. »Saj res,« je skomljal	vase,	»tako se približam, ustrežem in nemara res storim	A
prošnjo. Trlep se je bridko nasmehnil sam	vase,	češ, v lepih časteh sem pri patru opatu, ki	A
da se mu bliža nesreča?« je počasi, kakor sam	vase	dejal. »Kdo si?« se je mogočnež malo manj ko	A
naslanjal ob gospoda Semeniča in boleče grčal sam	vase.	Močno je ljubil ženo, obilne solze so mu drsele	A
ni menil za nič, po medvedje je momljal sam	vase,	grizel in žvečil slastno meso in med strašnimi	A
prepodim muhe.« Štepič se je nasmehnil sam	vase.	V mislih je spet srečal Trlepa, obenem se pa	A
Štepič se je obrnil in tiho umaknil, mlada,	vase	zagledana zaročenca še opazila nista tega.	A
dobro si je ubral!« se je Trlep hahljal sam	vase.	A Janez je mislil, da je na vsem svetu sam z	A
ženiti se menda res ne znam,« se je smehljal sam	vase.	»Vsaj meniti bi se bil moral z njo kdaj, da bi	A
pa spet povedali prav lepo.« »Vidiš, verujem	vase,	pa sem zmerom močan in dobre volje.Tudi ti bi	A
način delane večje in manjše ladje, ki sprejmejo	vase	mnogo tovora in dokaj ljudi.Črnolasi možaki	A
napadejo črnolasi vzhodnjaki v bronastih oglavnicah	vase	kolišče in kar gotovo ubijejo tudi tebe.« Črnoglavka	A
je prebivati na koliščih, kjer voda sprejema	vase	vso odvečno brkljarijo in sproti požira ves	A
potem do večera z vinom splakuje iz grla dol	vase	nazaj. »Zakaj mu pa ne dovoliš?	A
Ti gosposki ljudje, ki toliko učenosti požró	vase	in znajo še na sveto pismo brati kakor sam gospod	A
njegov oče. Kakor je oče večno doma tičal in sam	vase	zamišljen preživel pri tobaku, vinu in starih	A
snegom drgati po čelu. Kmalu Abranek debelo sape	vase	potegne in začne dihati.Gospod mu vlije iz velike	A
rokah držala palico in zdaj pa zdaj globoko sapo	vase	potegovala.Dekle ji ponudi dar, beračica povzdigne	A
hiteli piti. »Ali ni škoda, da kar zlivate vino	vase.	Počasi pijte!	A
Potem sede, kolne in poln kozarec vina izlije	vase.	XIV	A
pasti na pomrzlem uglajenem potu ali da je bila	vase	utopljena, gledala je predse v tla in stopala	A
usede za mizo k možem, kjer je ves večer pridno	vase	vlival, kadar je vrsta nanj prišla. France je	A
vrvečih pod njim, niti ne more uzreti valov, ki so	vase	sprejeli truplo Cvetanino. Dolgo je bil Samorad	A
črtežu napredovalen uk, katerega plodove sprejmeš	vase,	da se ti spremene v sestavino misli in sodstev	A
večkrat zahajal. Kraj je bil tih, ves pogreznjen	vase;	tu je ob nedeljah počival in bral.Ta zapuščena	A
Adamovec je bil možakar zase. Bil je sicer skop in	vase	zaprt: kadil ni, v družbo ni zahajal, segal	A
Matevževe oči so mu bile sumljive, vse zaprte	vase,	potuhnjene. Lovrač je obrajtal odkrite, močne	A
meni ali kaj, mehak postajam in popustljiv in	vase	se preveč zaklepam.To ni dobro.	A
sem se izpraševal. »Nič se ne izprašuj, samo	vase	poglej in priznaj.Ubil si prvo ženo, ubil si	A
kaj me je preslepilo, da sem bil zaljubljen	vase	in mislil, da se mora tudi ona zaljubiti vame	A
sama od sebe vnemala, tu pa so bili mrki in	vase	pogreznjeni in Jezušček v Marijinem naročju	A
dolžne Bogataju, so se nekam čudno stiskale	vase,	kot bi se bale nevidnih rok, ki so segale po	A
pretrgalo. S strahom in skrbjo je prisluhnila	vase,	če morda novo življenje ni ugasnilo. Bogataj	A
Tinetove krvi?« Tisti dan je bil Bogataj sam	vase	zaprt in Agata se ga je čudno bala.Še ogovoriti	A
njim!« Pri pogrebščini je bila Agata tiha in	vase	pogreznjena. Še matere ni slišala, ko ji je	A
stran 108 . / zvečer, ko se kot biser skriješ	vase	ter skrivnostno šepetaš pesmi iz davnih časov	A
površen, sladkobeseden; da je pustohvalec, sam	vase	zaljubljen, skratka: da nima nič moštva v sebi	A
Pri ograji me je pustila, ni si upala pred	vase	obličje.« »O ta ženska, ta nesrečna ženska,	A
Srce se mi je odprlo na stežaj in jo sprejelo	vase,	glasno utripaje in vriskaje od rajske radosti	A
pohvalil. »To, to bi bilo nekaj,« je mrmral	vase.	Potlej je zamahnil z roko, češ: prestar sem za	A
komisar Nedeljko-Majcen je bil visok, suh in	vase	zaprt študent.Četni in bataljonski funkcionarji	A
obveščevalca spali pri njej.« Področni je zlil	vase	ostanek slivovke, potem pa je vstal: »Deset	A
pozdravil prej ga, kot se v sonce vrne. Toda	vase	vklene sonca moč ga vroča. Noč.	A
sončnem rdi škrlatu. Njeno čudežno lepoto srkam	vase;	njeni pesmi prisluškujem ‒ zabim nase. Zabim	A
nos, ki le strahoma in obotavljaje se vleče	vase	neprijetni duh, skrbe divji in temperamentni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani