vase (301-400)

bi se ob dotiku z njo razdelila in jo vzela	vase,	objela bi jo z vseh strani in jo odložila na	A
’ Veronika je sedela zraven nje, zdruznjena	vase,	pogreznjena v topo ždenje brez misli in želja	A
sproščajo in obenem preprečujejo zatapljanje	vase.	« »Kako zavito govoriš, kdo bi te razumel!	A
obmolknil in obsed l na svojem stolu docela	vase	zdruznjen, tako da mu je glava komaj še gledala	A
začutila veliko trdnost in zaupanje. Zaupanje	vase,	v ljudi in v življenje.Ne, ničesar se ne bo	A
ko je bil naglo in z velikim užitkom zmetal	vase	pol krožnika jetrc. »Vsakič se nekod motovili	A
Resnik je rekel, naj te pokličem, da boš kaj dal	vase,	ne?«Cene se je obrnil na peti in se s trdnim	A
večkrat ponujal. Resnik je sedèl mrko pogreznjen	vase.	Očitno so ga še trle nevšečnosti minevajočega	A
je rekla Lina. »Samo da dobiš nekaj vročega	vase,	pa se boš takoj bolje počutil.« Snel	A
sivkasto meglo. Vmes si je natakal in zlival	vase	kozarec za kozarcem.Rdečelični krčmar je z zadovoljs	A
opravičeval, češ da ne spravi niti grižljaja	vase,	preden ne izve, kakšen bo uspeh njegove prošnje	A
ju je pred vrati ustavil Vidin brat Zoran,	vase	zaljubljen visokošolec, ki je z mrkim obrazom	A
samemu sebi ni zaupal. Raje je zamišljen in	vase	zaprt pohajal naokrog ali pa se je zakadil v	A
prisiljeno nasmehnil. »In tako ste zatopljeni	vase!	Dvakrat sem vas morala poklicati, preden ste	A
ustavila in zbrala, in ždel tako zamaknjeno	vase,	da je preslišal korake bližajočih se ljudi.	A
neverno. »Da, duhovnik!« je prikimal Ulrik z	vase	zamaknjenim pogledom. »Čutim, da je to edini	A
dolg, bledikast fant, temnolas, malobeseden,	vase	hudo zaverovan.Ne vem, če je bil duhovit; vsi	A
enem samem mestu in da sem bil se zagrizel sam	vase,	ko so šli drugi dalje, v drugo dobo in v drugačno	A
mogoče; trdno, kakor nikoli prej, zaupal je	vase,	v svojo moč in ženialnost. ”Česa naj se bojimo	A
se je bila namreč kmalu nato v prismojenega,	vase	zaljubljenega gizdalina, ki je imel gladko,	A
mesto. Poleg njega je sedela mati, zaverovana	vase	in svoj strah, pred seboj je gledal cincajoči	A
ki se je migljaje in trepetaje prelivala sama	vase,	nosila njega na svojih žarečih valovih, ga zagrnila	A
obraz. Kolena so nam vztrepetala, zlezli bi	vase	pred veličastvom njegovim.Živ parkelj se je	A
se je brez miru in spanja prelivala tam, sama	vase	v večnih valovih, ker ni imela, kamor bi se	A
name in na moje pesmi; sama zase živi, sama	vase	je zaljubljena in zgleduje se nad svojo velikostjo	A
valovih pomladanske sape; zatisnil bi oči, dihal	vase	topli, opojnotežki vonj, živel do konca.En sam	A
Ljubezen je tako močna, veruje tako trdno	vase,	da se ji gabijo cukrene besede in našminkani	A
Nikoli ne bo v bridkosti omagal človek, ki zaupa	vase	in stoji trdno z obema nogama.Če mu pade breme	A
trpkega je ležalo na nji, nekaj siloma udušenega,	vase	zakrknjenega.Sonce je bilo mirno, kakor z žeblji	A
takrat, kadar občuti, da je zaklenjeno samo	vase?	In kdo je bil priča najvišji radosti in najčistejši	A
brez nehanja in brez presledka prelivala sama	vase	in nikjer niti za ped ni bilo več prostora sinjini	A
si to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala, sam	vase	zakrknjen, ubog, siroten, od lastne ničevosti	A
mi je bilo vroče. Zdravnik, če še tako zaupa	vase	in na svoje znanje, streže rajši stoterim neznancem	A
ženska, tesno in trepetaje . / . / stran 219 . /	vase	sključena.Z jasnimi očmi se je ozrla nanj, nasmehnil	A
strasti, prerivajoča se, sunkoma sopeča, sama	vase	grizoča, sama sebe ubijajoča.Življenje, kakor	A
kolena. Tisti sveti, čisti ljudjé, ki so verovali	vase	in v svoje delo, pa so bili uničeni na duši	A
tesneje potajil in potuhnil. Skril se je sam	vase,	ob tisti čudni želji, ki ga je mnogokdaj ponevedoma	A
biserna megla: prešerni upi, veselo zaupanje	vase.	Ali četudi ni bilo v teh upih niti sledu kakega	A
sršeč, vozil se je po dvorišču nečimrno, sam	vase	zamaknjen. ”Hej‐joj‐joj‐joj!“	A
Turjaški! Toda Herbart prihaja tih, zamaknjen	vase.	S polja ga z drhtečim srcem pozdravljajo tlačani	A
vrhovni gospod.« Turjaški umolkne, zamakne se	vase,	trije njegovi ga zvesto motre, a ne morejo iz	A
in ljudi. Sestra Anakleta je tiho ždela sama	vase.	Črte ob njenih sladko bridkih ustnicah so se	A
sedela sestra Engelberta, tiha, boječa, sama	vase	zaprta.Nekakšna nepotolažljiva bol ji je kalila	A
iz dalje, od kdove kod? Ali je zastrmela sama	vase	ob tajni misli, le njej poznani?Ob ljubezni	A
stran 51 . \/ Včasih pa gledam kakor sama	vase	in mislim, kako je z menoj.Ljubim Jezusa in	A
njenem srcu. Stisnilo se ji je neskončno samo	vase	in zakipelo nekam v neznano.Čudna želja, strašna	A
Zadnji sem, ki je prišel preko nje!« se je sam	vase	smejal tujec.Malo in suho, pod veliko krošnjo	A
Samozavest Tomaževa se je pod takim navalom sesula	vase,	in obličje mu je nehote razjasnila radost.Kakor	A
se ji to ni docela posrečilo, je jokala sama	vase,	brez solz ihtela v svoji zapuščenosti.Tedaj	A
Če je to res. In napol sam	vase	misleč, napol poslušajoč materino pripovedovanje	A
»Ali je že dan?« Anica je sedela sama	vase	zamišljena in venomer je morala misliti na pohojeno	A
Lipe pa mora od hiše.« In smejal se je sam	vase	razposajeno in nekako zlobno še vse potem.In	A
vsem tem se je Lipe, za mizo sedeč, smešil sam	vase,	razposajeno in nekako zlobno.Ko pa mu je Anica	A
preskopa in izbija cel dan.« In mesar je sam	vase	stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in	A
da bi se tako lepše ogrel. Tako je ždel sam	vase,	včasih vzdihnil, se vzravnal, kadar se ga je	A
neločljive, nezdružljive. In je plakala sama	vase	in vzklikala: »Nočem, nočem!«	A
zdaj se je zavedla Anica in zašepetala sama	vase:	»Kdaj bo?«	A
pogledi. »Aha,« je dejal in se smehljal sam	vase.	In s čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Marjaniči	A
čutiti, se je polastila matere. Sedela je sama	vase	izgubljena pri zibelki.Zdelo se ji je skoraj	A
spremljal - Tomaž. Preveč je bila izgubljena sama	vase,	da bi bila to opazila. Tedaj pa je začutila	A
In starec se je oddaljil. Sama	vase	pogreznjena je sedela Anica dolgo.Ko se je bilo	A
slab,« je zastokala ženska in zdrknila sama	vase,	da je bila še manjša in slabotnejša.Duhovni	A
hladno, kakor da sodi človek, ki ne veruje več	vase	in si ne zaupa: »Takoj bom vedel, kako je z	A
obstala, premišljala in šla zopet mirno sama	vase	izgubljena naprej.Vikar jo je slišal šepetati	A
sivega pastirja doli ob Soči, kako je zleknil sam	vase,	glas živinskih zvoncev nekod z Mrzlega vrha	A
rahlo odprl vrata in videl: tam je sedela sama	vase	zleknjena ob oknu.Njeno lice, njeno bujno materinsko	A
nad Mostom, je zlezel kakor voščena podoba sam	vase	in je zaječal: »Ure so mi štete!« Vikar ga je	A
kaj bi odgovorila. Topo, trudno je tožila sama	vase:	»Moj Bog, moj Bog!«‒ ‒	A
kako je tedaj prečudno usahnila kakor sama	vase	lepa Lucija v lazu, niso čuli, kako je pridušeno	A
mizi ob košarici nabranega sadu, sanjala sama	vase	in se poigravala med sadjem s prsti.Trudno slastno	A
pa je videla, da je sama, se je sklonila sama	vase,	vsa prevzeta od svojih sanj in spominov, vse	A
Župnik se je zmedel. Sam	vase	se je smejal stari grof: »Če se je lagal, če	A
Nič več ni mogel pisati. Jokal je tiho sam	vase,	a krčevito, tako kakor dete, ki ga je mati nenadoma	A
poslovil od Lucijinega groba. Nato je hodil sam	vase	izgubljen samotno pot na Tolminsko. Jesen je	A
spačeno lice, neumno, plaho in prežeče, samo	vase	potisnjeno in obenem strašno razvlečeno, pravi	A
zopet povešal pogled pa se togo zamišljal sam	vase,	v svojo težko osamelost in bridko onemoglost	A
bi omahnil po strani. Potem se je stulil sam	vase,	oprl se s komolci na kolena in položil glavo	A
ujame ploha.« Starec je zamrmral nejasno sam	vase.	Duša pa je krenil brez nadaljnjega pozdrava proti	A
pred njim, kako je bil zlezel ves na kup, sam	vase.	Bridko se je nasmehnil Duša.	A
navada. Kadar ga je pijača omotila, je brundal	vase,	da bo nož nabrusil in da pojde v Tolmin. Vsi	A
njegove sestre Polone, domače tete, ki je sama	vase	stisnjena čepela za pečjo in gibala venomer	A
Šentviški gori, se je nekam čudaško potuhnil sam	vase.	S tolminsko gospodo je shajal, povedal, kadar	A
Ni tožila, ni zinila. Sama	vase	se je zaprla, pa jo ubij, če hočeš.Saj je še	A
kaj prida ali nič. Radetič se je potopil sam	vase.	Komaj vidno mu je drhtelo nekaj posmeha ob ustnicah	A
potuhnjeno . / . / stran 227 . / stisnjen sam	vase,	kakor zapreden in da preži na žrtev: ‚Pajek	A
svoboda je plala iz vsega njega, budil je zaupanje	vase	in svojo besedo. »Pozabil je Golja nekaj,« je	A
klel. Saj pa je bilo tudi vredno, da je šel	vase.	Videl je mrtvega Tonina, videl potem mrtvega	A
zabega mimo miz in kako se je čudno stisnil sam	vase,	ko se je med pivci vzdignil prepir, ali so ogledniki	A
Brat je videl in slišal. Stisnil se je sam	vase	in zagrizel svojo strašno žalost.Do jutra ni	A
Defacis je zaspal in vleče glasnó smrče sape	vase.	»Pa si prej rekel, da zdaj punta ni več.	A
»Kaj pa naj? Suhega kruha ne spravim	vase,	« je odvrnil Šime. Potem je pomakal kruh v črno	A
Valentin je prebledel in strepetal. Sam	vase	je zaklel: »Preklet naj bo!« * Lovrenca Kragulja	A
Za pečjo sloni ves dan pa zebe jo. Misli sama	vase,	vedno eno, misli in ne ve, kam.Tončka moli,	A
Zadavil si Tonina.« Lapajne hrope in se stuli sam	vase	na slami. »Ubogega biriča, ki nič vedel ni,	A
ni več odgovoril. Andrej se je zamislil sam	vase	in mrmral: »Tvoje življenje bo, kakor bi viselo	A
še toliko bolj. »Poglej, kako potegnem dim	vase!	Poglej, kako ga zadržim v sebi!	A
Ali ni najlepše v hribih, ko vsrkavaš mir	vase	z vseh strani, ko začutiš božjo neskončnost	A
če pa je vse res!« »Hm, pa si res zaverovan	vase...	Ali ne vidiš, da gredo že te besede tako tujcem	A
Po tistem se je čisto umirila in se zaprla	vase.	Na mesto, kjer se ji je ponesrečil fant, pa je	A
človeškim očem; tam notri so bili ti svetniki sami	vase.	Ondi so izvrševali Bogu všečna dela ‒ vsaj tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani