Tako je polagal Mohor Kacafura v levo skodelico nebeške vage svoj greh in svoj dolg, v desno pa skromno zaslugo, da vsaj božje Matere ni klel. Saj pa je bilo tudi vredno, da je šel vase. Videl je mrtvega Tonina, videl potem mrtvega grofovskega blagajnika Grandenta in čul, da je sodnika prizadelo.