v (901-1.000)

zelo lepo in toplo. Zebe, kadar je človek Honza	v	veži ali kleti.Pozimi so noči dolge, ampak nisem	A
kje še daljše, da je kje ena sama noč, tukaj,	v	tem halštatskem rudniku.Kadar se zbudim v veži	A
v tem halštatskem rudniku. Kadar se zbudim	v	veži, vem, da bodo zjutraj prištorkljali kakšni	A
ljudje, in zunaj bo dan, morda celo sonce ... še	v	kleti, še tam posije sonce skozi rešetke in	A
HONZA: Če je pa nikjer ni.	V	Halštatu ni lune. NELA: Je ...	A
sedita drug poleg drugega. Oba imata noge vsak	v	svojem lavorju.Habilis se skloni, da bi pobral	A
vsemu, kljub vsemu: to ljudstvo ne ve, koga ima	v	tebi. HABILIS: Res je.	A
ANASTAZIJA: Mi niti na misel ne pride. HABILIS:	V	halštatskem kulturnem krogu je bilo to nekaj	A
Kaj ne poveš. Raje bi poskrbel za kakšno prho	v	tem jašku, bi se lahko skupaj tuširala. HABILIS	A
Saj za to gre ... neka globlja vzajemnost je	v	tem ... predanost ... in pa erotika, veš, je	A
rekel ... nazorsko vprašanje ... to je čisto	v	območju senzualnega ... včasih, ko sva bila	A
razume. Veličina in nizki nagoni, to je pogosto	v	velikem človeku princip hkratnosti. HABILIS	A
nič ... HABILIS: Gospodična Nela ... tebe ...	v	posteljo.Ne verjamem.	A
Ne verjamem. HONZA: Ni bilo	v	postelji, (zaupljivo se skloni k profesorju	A
ljubezen, ne pa bordel. HABILIS: Pasje parjenje	v	moji znanstveni ustanovi. HONZA: Oprostite	A
moji znanstveni ustanovi. HONZA: Oprostite:	v	rudniškem jašku. HABILIS: Pa kaj je zdaj	A
kosti. Pripeljem jih sem, da bi jih uvedel	v	znanstveno delo, uboge na duhu, lačne nahranim	A
O JANUSOVI GLAVI: HABILIS: Veste,	v	nekem muzeju, mislim, da je v Avignonu, imajo	A
HABILIS: Veste, v nekem muzeju, mislim, da je	v	Avignonu, imajo Janusovo glavo, ki bulji mrzla	A
kakor skozi soparo razpadanja na mrhovišču	v	svetlobo.Tam blizu so tudi postave na stenah	A
more pokvariti, kar je zunanjega in kar pride	v	človeka od zunaj? Kajti to ne gre v srce, če	A
kar pride v človeka od zunaj? Kajti to ne gre	v	srce, če že tukaj toliko govorimo o srcu, ne	A
če že tukaj toliko govorimo o srcu, ne gre	v	srce, marveč v trebuh, in odide po svoji naravni	A
toliko govorimo o srcu, ne gre v srce, marveč	v	trebuh, in odide po svoji naravni poti kakor	A
Tišina. NELA: Zdaj bom	v	to tišino nekaj rekla z ledenim glasom: tale	A
kaj vemo? NELA: Da ni bilo nobenega upora	v	halštatski provinci, nobenega prevrata. ANASTAZI	A
Stoletje kosti, kontinent kosti.	V	plasteh, plast nad plastjo.V tej deželi je v	A
V plasteh, plast nad plastjo.	V	tej deželi je v vsakem rudniku kakšen Halštat	A
plasteh, plast nad plastjo. V tej deželi je	v	vsakem rudniku kakšen Halštat.To je opravek	A
NELA: Bomo. Honza, razumeš? Saj si imel	v	rokah halštatski gojzar.Si ga imel?	A
Si ga imel? HONZA: A misliš na klopi	v	parku na nogi? NELA: Niti malo ne mislim	A
na nogi? NELA: Niti malo ne mislim na klopi	v	parku na nogi. HABILIS: Kakšno sodno medicino	A
Jih prodajaš? Ali jih kje kurijo,	v	kakšnem krematoriju?Jih skrivaš pred bodočimi	A
je: srce, kača. HABILIS: In ti me spravljaš	v	obup, kača s fibule, kače ti bežijo z obraza	A
veste. ANASTAZIJA (obupano): On jih ni zmetal	v	jame. Filibert ... kaj ti je?	A
Vsa vrata so zaprta.	V	jašku je kostnica.Še več kosti lahko spravimo	A
Honza zbeži, spusti se na vse štiri, zalaja	v	luno, tuli.Habilis se ruva z Nelo, vlači jo	A
zacvili in se zavleče pod mizo. HABILIS:	V	brezno te bomo vrgli, v brezno.Da bodo izkopali	A
pod mizo. HABILIS: V brezno te bomo vrgli,	v	brezno.Da bodo izkopali pasje kosti.	A
k Neli in preizkusi vrvi. Potem ves čas hodi	v	krogu okrog mize, na kateri leži Nela.	A
Jula steče iz prostora, Honza se pod mizo zvije	v	gubo. HABILIS: Kaj je?	A
Kam bežite?	V	srcu me je izdala.Pripravite, gospe in gospodje	A
na žrtveniku prav hudo iztrgali in dvignili	v	zrak, srce luknjo duše, srce luknjo sveta, prav	A
ČETRTO DEJANJE ali EPILOG 1.	V	temi slišimo spomladansko cvrkutanje ptiča.	A
mogočih ptičev, radostno. Luč obsije klop	v	parku, kjer sedita dva klateža.Honza in Jula	A
srce? HONZA: Potem pa jaz vstanem, vzamem	v	roke kost kneza keltskega konja in rečem: Slišite	A
hrbtom dvignem mizo in grem ven in mu pogledam	v	oči in rečem: streha življenja se bo dvignila	A
se bodo razmaknile in dvignili se bomo visoko	v	svobodo, Kelt ob Keltu, pes ob psu, keltski	A
nikoli več ne bom sedel tukaj. Da bom kar ostal	v	tistem groznem jašku. JULA: In potem ji je	A
nekaj čisto drugega, kot se, tako pač, reče.	V	enem drugem življenju, reče, v enem drugem življenju	A
tako pač, reče. V enem drugem življenju, reče,	v	enem drugem življenju, Nela, boš arheologinja	A
Dal te bom ... HONZA: ...	v	eno igro. NELA: Kako veš?	A
ni povedal. NELA: In grem tisti večer gor	v	svojo podstrešno luknjo ... in kje se znajdem	A
znajdem ... pomisli, kje se znajdem. HONZA:	V	rudniškem jašku. NELA: Si ga ti danes že	A
jaz zraven bila, pa nič ne vem o tem. HONZA:	V	tem pa je, nämlich, skrivnost življenja.Pa tudi	A
pri pijači. Samo obrnem se, pa je že pol manj	v	flaši.Taka nezmernost udari na spomin.	A
Res pa je, da sem bil ... Ranjen pes	v	kletki svoje eksistence. NELA: Takšne kvasiš	A
biksajta. Če bo šlo tako naprej, ne boš na tleh	v	parku, ampak na tleh v arestu. NELA (skoči	A
naprej, ne boš na tleh v parku, ampak na tleh	v	arestu. NELA (skoči na noge, zaigra Anastazijo	A
Na javnih površinah namreč.	V	našem odboru za človekove pravice bomo morali	A
Samo tole sem pobral. (	V	roki ima fibulo.)Imam luknjo v žepu, pa mi	A
(V roki ima fibulo.) Imam luknjo	v	žepu, pa mi je padlo ven. Habilis in Anastazi	A
Jo je dal Neli. Še prej pa jo je našel	v	gozdu. ANASTAZIJA: Mi bi to fibulo kupili	A
pa bojo zaprli. Bojo rekli, da sem ga pljunil	v	muzeju.Kaj si mi ti nakopala, ženska.	A
njegovega žepa. Honza po pasje položi glavo	v	Nelino naročje.Nela ga boža in odsotno gleda	A
Nelino naročje. Nela ga boža in odsotno gleda	v	daljavo. Čez čas Honza dvigne glavo.	A
nasloni na njene prsi, po pasje jo gleda gor	v	oči): Imaš pa mene, Nela.Jaz sem tudi en suvenir	A
pa povem: tu ga bom čakal. Samo, da mi pride	v	roke tisti, ki išče pet oseb pocestah in po	A
Kongresni trg. Bom vstal, takole, mu bom pogledal	v	oči in rekel: Ti, kam si me pa poslal v tisti	A
pogledal v oči in rekel: Ti, kam si me pa poslal	v	tisti Hal ... Halštat, kaj? Zagrmi, kot	A
Zagrmi, kot na začetku. Honza začudeno gleda	v	neko točko, zdi se da nekaj ali nekoga vidi	A
TRUBAR, superintendant protestantske cerkve	v	Ljubljani BARBARA, njegova žena PRIMOŽ	A
protestantski agitator Janž TULŠČAK, pridigar	v	Ljubljani Jurij JURIČIČ, pridigar v Ljubljani	A
pridigar v Ljubljani Jurij JURIČIČ, pridigar	v	Ljubljani Lenart BUDINA, šolnik Adam MOHORIČ	A
pridigar, Flacijev učenec ANASTAZIJA, pomočnica	v	hiši BERAČ KOMORNIK JEČAR KAPUCIN	A
žensk, ki navdušeno spremljajo Trubarjev prihod	v	Ljubljano. 3.	A
KOMORNIK: Primož Trubar, nekdaj kanonik	v	Ljubljani, potem pridigar na Nemškem, danes	A
Nemškem, danes ravnatelj biblijskega zavoda	v	Urachu in superintendant slovenske evangelijske	A
superintendant slovenske evangelijske cerkve	v	Ljubljani. Trubar med odobravanjem vstane	A
ljubi gospodje! Hvalim Boga, da sem vas našel	v	pravi krščanski veri in da hočete v tej vojvodini	A
vas našel v pravi krščanski veri in da hočete	v	tej vojvodini Kranjski dokončno urediti pravo	A
Časa, ko me ni bilo med vami, nisem preživel	v	brezdelju, kakor ga vi niste brez težav in brez	A
Vergerij, vneti Luthrov privrženec (hahljanje	v	dvorani) nagovarjal k prevajanju Novega testamenta	A
naše delo podprl in ustanovil biblijski zavod	v	Urachu, vse to ste že izvedeli.Za ves ta čas	A
preložiti gospoda Konzul in Dalmata ... Te knjige	v	slovenskem jeziku, ki se doslej ni tiskal, kakor	A
doslej, slišim, da moje delo in moja služba	v	Ljubljani ne bosta lahka.Papežniki že rohnijo	A
Premolk. Bog naj vas še dolgo ohrani	v	miru in enotnosti za izgradnjo in razširitev	A
enotnosti za izgradnjo in razširitev svoje cerkve	v	tej naši domovini. Hrum odobravanja.	A
krhelj in ga ponudi Škofiču, drugega vtakne sam	v	usta.Škofič ne more jesti, omahne.	A
8. Pred Forestovo hišo in	v	njej.Pred hišo voz s kosi pohištva, knjigami	A
vseljuje ... Nekaj delavcev, ki nosijo stvari	v	hišo, Barbara, ki razpostavlja pohištvo in jim	A
nalaga knjige, hodi noter in ven, Klombner	v	koraku z njim.Tu in tam se ustavita v pomenku	A
Klombner v koraku z njim. Tu in tam se ustavita	v	pomenku, potem nadaljujeta hojo po hiši in pred	A
nadaljujeta hojo po hiši in pred njo. KLOMBNER:	V	Ljubljano sta prispela dva cesarska ukaza, eden	A
za škofa drugi za deželnega glavarja. Cesar	v	obeh sporoča, da je treba Trubarjev prihod preprečiti	A
baron Dietrichstein ... pri njem sem počival	v	Radovljici ...Če danes ne bi prišel v Ljubljano	A
počival v Radovljici ... Če danes ne bi prišel	v	Ljubljano, bi dobri kristjani mislili, da se	A
križem, brezbožci pa bi bili še bolj podkrepljeni	v	svojih zlobnih namenih zoper mene. KLOMBNER	A
nositi. KLOMBNER: Tisto uro, ko si prijahal	v	Ljubljano, je umrl gospod Nikolaj Škofič, generalni	A
zmeraj več svetlobe. BARBARA: Spet sva	v	Ljubljani .. Trubar se ji smehlja.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani