nova beseda iz Slovenije
preseženega smisla. To bi utegnila biti prva stična | točka | med mojim pisanjem in tradicijo oziroma kontinuiteto | B |
delu so levi in desni manihejci. Edina svetla | točka | nekdanje Srednje Evrope, Češkoslovaška je s | B |
estetikah ali raje čutenjih sveta dotikala. To je | točka | -- takrat sem to pri njem razločno slutil, zdaj | B |
kaj počnemo in do kod ta stvar gre, kje je | točka | od katere naprej postanemo samo še surogat politike | B |
Luno. Kadar pojav opazujem z Zemlje, svetlobna | točka | potuje proti Luni; kadar pojav opazujem z Lune | B |
potovanje svetlobne točke v obratni smeri. Svetlobna | točka | vedno potuje stran od opazovalca. Čeprav so | B |
pomembnejša od nas samih. In naj je bila ta | točka | Bog, Cerkev, Domovina ali Narod, je bila to | B |
Cerkev, Domovina ali Narod, je bila to ne samo | točka, | iz katere smo črpali svoj človeški pogum in | B |
črpali svoj človeški pogum in veljavo, ampak tudi | točka, | prek katere smo se kakor prek zvezde severnice | B |
Kartezijeva poanta je v tem, da ta ”Arhimedova | točka“ | gotovosti povsem zadošča - čeprav sprva ni nič | B |
povsem zadošča - čeprav sprva ni nič več kot | točka, | ki nima prav nobene razsežnosti, ne fizične | B |
gotovostjo stopi ven iz sebe. Kajti ničelna | točka | gotovosti še ni svet, niti v sanjah ne.Ali torej | B |
cogitu, ki je sam sicer nedvomen, vendar zgolj ” | točka“ | gotovosti, njegova logika zdi še tako jasna | B |
tako se vrtimo v krogu, v katerem miruje edino | točka | v središču, sam cogito.Iz tega začaranega | B |
transcendentalni fenomenologiji cogito ni več ” | točka“ | , ampak ”polje“ gotovosti, v katero je vpotegnjen | B |
polje“ zavestnih danosti lahko pokrije. Osrednja | točka | in izhodišče evidence je pri Husserlu - kot | B |
razteza“ - ali je nesmrtnost možna zgolj kot ” | točka“ | ali kot ”polje“?Krščanski nauk pojmuje nesmrtno | B |
izkustvene evidence in ne zgolj Kartezijeva ” | točka“ | sámogotovosti. Pri tem pa je paradoksno, da | B |
sámogotovosti. Pri tem pa je paradoksno, da je ta | točka | sama v ontološkem smislu prazna, ”brezsubstančna | B |
”brezsubstančna“ - podobno kot geometrijska | točka | ne more realno vsebovati fizikalne snovi (razen | B |
vsebovati fizikalne snovi (razen če bi bila | točka | singularnost v ”črni luknji“) -, kajti, kot | B |
106] Jaz je torej v pravem pomenu ničelna | točka, | ki ”biva“ le v razmerju do svojih intencionalnih | B |
izrazi budistično resnico, da se ”ta osrednja | Točka | [jaza] razleti v Neskončno prostornino, ta Nič | B |
obstaja samo ”teoretično“, na podoben način kot | točka | v geometriji - ni pravi argument za realno bivanje | B |
Janez. Zdaj je gotovo neka posebna | točka | v času.Ali torej po Aristotelu čas sploh obstaja | B |
sprehod... Prej si rekel, da je zdaj posebna | točka | v času.Pri starem Mojstru se korespondenca | B |
tukaj obstaja vzporednost s točko; kajti tudi | točka | obenem povezuje in razmejuje dolžino - je začetek | B |
prihodnost v odnosu do sedanje zavesti; analogno tudi | točka | ni del dolžine, niti površine, niti prostora | B |
umetnosti in duha: očišče slike - tj. tista | točka | na sliki, ki jo slikar določi s pravokotnim | B |
sklepamo iz Avguštinovih besed - najpomembnejša ” | točka“ | časa, skozi katero ima duša dostop do večnosti | B |
vselej spreminjajočem se zdaju, ki je edina ” | točka“ | v času, skozi katero ima duša dostop do večnosti | B |
ton zavzema svoj čas, tako da nobena časovna | točka | ni premaknjena <unverrückt>, vendar beži v | B |
Bruno. Da, s fenomenološkega stališča je ” | točka“ | zdaja zgolj neka abstrakcija, ki nikakor ni | B |
s točko v prostoru, saj je tudi geometrijska | točka | abstraktna in šele sekundarna v odnosu do doživljanja | B |
vse časovne predmete: ”Ton in vsaka časovna | točka | v enosti trajajočega toka ima torej svoje absolutno | B |
Minkowskijevi metriki je namreč dogodek, ” | točka | v času“, določen s tremi prostorskimi razsežnostmi | B |
oziroma, kot si ponavadi predstavljamo, da | točka | zdaja teče po ”časovni premici“ od preteklih | B |
Da, med drugim tudi, vendar je bila glavna | točka | obtožbe, da Bruno uči neskončnost univerzuma | B |
velikansko, v primerjavi z božjo navzočnostjo samo | točka, | še več, zgolj nič.“ [prav tam, 184-5]. Janez | B |
podobno kot ti menim, da je pomembna stična | točka | med filozofijo in sodobno znanostjo.Jaz pravzaprav | B |
je začela zdeti smiselna... * Na krogli nobena | točka | nima prednosti.Tako so tudi na zemlji vsi kraji | B |
debla žebelj, ki mi je bil služil kot oporna | točka | za vrvico. Sledilo je brezpotje s ciljem, ki | B |
sploh ni več svoboda. Jan je koncentrirana | točka, | okoli katere je toliko let gravitiral največji | B |
Kasneje sem o tem zvedel več. Istanbul je posebna | točka | na planetu, pravi Borna Bebek v svoji knjigi | B |
sistem organiziran okoli te osi, če je ta os | točka | sistemovega težišča in ravnotežja, potem vse | B |
prisotnosti v svetu. V fundamentu; tam je oporna | točka | za celo vesolje, za njegovo stabilnost in celo | B |
k njej razvija celotno vesoljstvo, kajti ta | točka | je pravzaprav bog.In ta misel mi je bila in | B |
zrelostjo brezsramnih plesalk, dokler se ni | točka | zaključila z žvižgi in javnim negodovanjem. | B |
obravnavana in sta dovolj znana. Edina sporna | točka | v opisu seje je vprašanje oboroženega odpora | B |
likvidacija moških s tega področja je bila najnižja | točka | mandata ZN v Bosni. Mirovna misija ZN v Bosni | B |
v tej vojski izkazala kot najboljša obrambna | točka. | Ne moremo pogrešati teh krajev, ker živi tam | C |
je za velesrbske radikale ravnotako bistvena | točka | njihovega programa, kakor je poljskim reakcionarjem | C |
svojim odpadom naklonili ... Posebno šibka | točka | Slovencev, na drugi strani pa močno orožje Nemcev | C |
točke. Poudarili smo, da bi bila njuna skupna | točka | lahko stremljenje po svobodomiselnosti.Nacionalci | C |
Dojemljivo je za argumente razuma. | Točka, | kjer bo sklenjen sporazum, so liberalna načela | C |
Boj proti Nemcem je prva in najpomembnejša | točka | njihovih programov. Ko gre za napad na Nemce | C |
Bilo je leto nemirov in napetosti. Črna | točka | v zgodovini slovenskega naroda je javno zavzemanje | C |
Primitivni napadi na mestne nemške šole so zdaj | točka, | na kateri se združujejo in si padajo v objem | C |
predpostavka o obstoju boga), in te so za Lyotarda | točka, | kjer je mogoče metazgodbe spodkopati.Tu gre | C |
sebe; je samozadostna. Vendar pa je prav njena | točka | legitimacije tista točka, na kateri totaliteta | C |
Vendar pa je prav njena točka legitimacije tista | točka, | na kateri totaliteta stoji in pade. Lyotardov | C |
Pripovedovalec v takšnih kulturah ni "prava" | točka | legitimacije, kajti pripovedi so legitimirane | C |
pogled se zdi, trdi Welsch, da bi bila skupna | točka | med različnimi stališči lahko rešitev tega problema | C |
dno na nadmorski višini okoli 4 m, najnižja | točka | na zgornjem robu brezna je na 425,4 m in najvišja | C |
Če je bila izgubljena metafizična "Arhimedova | točka" | , na katero bi se lahko človek vedno zanesel | C |
in sploh za psihoanalizo, kot je znano, je | točka, | na kateri je subjekt pripet na neskončno, vpisana | C |
načela koristnosti pa je, presenetljivo, prav | točka, | kjer konvergirata liberalistična in psihoanalitična | C |
Benthamova fikcija je za Lacana paradoksna | točka | srečanja simbolnega in realnega: po funkciji | C |
subjektove dobrobiti zato deluje kot kristalizacijska | točka, | ki pokaže, da vse razsvetljenske rešitve za | C |
zagotavlja užitek, tudi če ta ne bi obstajal. | Točka | razhajanja med Sadom in anarhisti se zato najočitneje | C |
postavljeno kot nedosegljiva, dobesedno hegemonična | točka. | Hegemonikon oziroma proairesis je za stoike tisto | C |
je Freudov gon neke vrste degré zéro, ničelna | točka | strukture, v kateri še ni subjekta.Izvirno subjekta | C |
konec koncev nenadomestljivega, to pa je prav | točka, | kjer lahko umestimo tisto, kar sem poimenoval | C |
da ima Lacan prav, ko ugotavlja, da je stična | točka | med Kantom in Sadom razcep, vsiljen subjektu | C |
Kajti tisto, kar išče sadist v svoji žrtvi, je " | točka, | na kateri je /subjekt/ pripet na užitek, ki | C |
osvobajanje človeka radikalno pod vprašaj. | Točka | razhajanja je status "ti-ja", katerega rojstni | C |
glas, ki od subjekta zahteva: "Deluj tako ...", | točka | medsebojne artikulacije zakona in užitka. Ta | C |
verjel Galileo, prav razumevanje matematike tista | točka, | v kateri človeški um postane enak neskončnemu | C |
ženskega telesa: "kot so ženske genitalije zadnja | točka, | ki jo razkrije slačenje (točka, na kateri zanikanje | C |
genitalije zadnja točka, ki jo razkrije slačenje ( | točka, | na kateri zanikanje odsotnosti penisa ni več | C |
penisa ni več mogoče), tako obstaja tudi zadnja | točka | dezakuzmatizacije - usta, iz katerih prihaja | C |
izseljenske skoncentriranosti, ne pa zadnja | točka | prekmurskih posameznih ali v skupine strnjenih | C |
bila v njegovi mladosti ne samo zemljepisna | točka, | ampak tudi prekmurska meja, kjer sta se končevali | C |
kulturno, literarno in socialno, je bila svetla | točka | konference ravno tako kot po visokem številu | C |
znanstvenih kriterijih je prekodiranje tista sporna | točka, | zaradi katere likovna folklora le pogojno nosi | C |
premik v socialni perspektivi. Ta nova ugodna | točka | izloči temeljno držo do mita, namreč vero, in | C |
čista' struktura zgodovinskosti, kot ničelna | točka | zgodovine (v smislu evolucije), kjer je prebita | C |
Amosovega razpravljanja slovstvena folklora kot | točka | na njeni sinhroni ravnini, je Kirill V. Čistov | C |
omenjeni folklori bližnje področje. Skupna | točka | med njimi je res zbiranje v pomenu kopičenja | C |
omenjeni folklori bližnje področje. Skupna | točka | med njimi je res zbiranje v pomenu kopičenja | C |
pogosto poveličeval v svojih spisih, kar je šibka | točka | njegovega dela, saj je s tem pripomogel k njegovi | C |
torej zgodovinsko spoznanje in pripoved. In | točka | gledanja ni nič drugega kot gledalčevo stanje | C |
razpoloženjih, tako je torej spričo teh dejstev | točka | gledanja nekaj, kar se razlikuje od telesa | C |
koristno vse te pojme označiti s splošnim pojmom. | Točka | gledanja je notranje in zunanje stanje gledalca | C |
razlikujejo po svoji plodnosti, kar je precej pomembna | točka. | Namesto tega jih predstavljajo kot doktrine ali | C |
ugotovimo naše zgodovinske zaključke, ki so začetna | točka | vsakega delovanja, moramo zaporedoma preveriti | C |
poglavju, zdaj pa preidimo k tretji točki. Tretja | točka | pa je tale: naj bo zgodovina še tako preverljiva | C |
lahko zgodovinarji obnovijo le fragmente. Četrta | točka | pa poudarja, da zato, ker gledamo nazaj, vemo | C |
eno. Ali, rečeno drugače, kot identifikacijska | točka | se pri judovskem ljudstvu ni izoblikovala zgodovina | C |
živimo. Nekatere humanistične in družbene vede so | točka, | ki temu kontekstu držijo ogledalo in včasih | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |