nova beseda iz Slovenije

strast (101-200)


napora. Zdelo se mi je, da z vsakim hipom raste      strast,      da se razplamteva hrepenenje. Krog in krog je  A
zdel ta divji pohod že kar nespameten. Toda      strast      je menda nalezljiva. Zato sem vztrajal.   A
merjasca na pozlačenem drogu. Ukrotili so divjo      strast      po svobodnih kretnjah, umolknili in teptali  A
kopja so se povesila. V vojščakih se je zbudila      strast,      ukresal se je ogenj in želja po boju. Za črno  A
barbarka! Vse njegovo hrepenenje, vsa blazna      strast      se je prelila v togoto.Z zobmi je škrtal, stiskal  A
je tako strašen pogled, v katerem so gorele      strast,      hrepenenje, ljubezen in maščevalnost, da se  A
poljubljal, barbar! Tvoj ogenj ni za meniha, tvoja      strast      razgreje mene, despojno, ali pa požge tebe v  A
razburkanega življenja, vrvce, ki jih plete človeška      strast.     Obraz se mu je kljubovalno nasmehnil.   A
da bi iztrgal njeni roki plen, je použil vso      strast,      s katero je visel na vsakem statéru svojega  A
Iskal ga je, pa ga ni našel. Pokrotil je besno      strast      in se hipoma zavedel, da je obdan od vseh strani  A
haljice v dolini je zakričalo srce, zažarela      strast      in modrost je ugasnila. »Moja bo in kraljica  A
se je domislil nagrade. Toda potajil je svojo      strast.      »Nisem tvoj služabnik, služim Epafroditu in  A
Radovi četi. Zakaj bal se je, da utegne Rada      strast      zaslepiti in pahniti na Tunjuševo sulico. »Poženimo  A
Alanka ni čula vseh besed.      Strast      ji je glušila posluh.Ali kakor bobneč udarec  A
Tega ne govoriš iz modrosti! To je jeza, to je      strast.     Tega ne storiš!«   A
močjo in bogastvom, sovraštvo do Gradnikovih in      strast      vseh odpadnikov, ki teži za tem, da bi postali  A
varčevanja, bolj in bolj se je pogrezal v grdo      strast      - v skopost, ki ne greni življenja samo tebi  A
ni pozabil, se je nekdanja, skoroda zagrizena      strast,      s katero je mislil na dom svojih prednikov,  A
kako udelava v njem nagloma obujena skopuška      strast,      ob kateri je vse drugo izginjalo, minevalo.  A
je gorela v njem tista nerazumljiva, sladka      strast,      ki pali srce poetovo.V boju mu ni bil poglavitni  A
svetla moč življenja je prikipelo iz njenih oči:      strast,      radost, kljubovanje, bolest in obup.Pijana je  A
on se je dvignil ter stopil k zidu... Čudovita      strast      se mi je razlila po krvi.On je bil pri svoji  A
... Da, to je bila resnica, to je bila      strast,      je bilo življenje!Ne tisto otročje, pomehkuženo  A
se čutita nesrečnima tudi vidva; ali mesena      strast      je zamorila v vajinih srcih to blago čustvo  A
komaj v očeh, zlobožarečih, je bila poželjiva      strast.      ”Ko sem te videl nekoč, Marta, in sem v mraku  A
časih sta se poljubila, zdramila se je prejšnja      strast,      lica so jima zažarela; za hip. Edini, ki  A
nikakor ne puste človeka na miru ... je pač posebna      strast,      kakor pijača in tarok...Na cesti se mu obešajo  A
sonce na večerno stran? Ali ti še vedno gorí      strast      v srcu? ”Če ne najdem Morále, najdem smrt  A
upehani, ali poželenje v očeh ni bilo utrujeno,      strast      na vzbočenih ustnicah ni bila zasopljena. Videl  A
hrepenenju. Z velikimi očmi sta sanjala, skrita      strast      je grizla v uzde; in ženska je sedela z njima  A
je, da ga je ovladala neka divja, neodoljiva      strast;      solze so mu tekle iz oči, in vsa kri mu je prišla  A
mu je črn, sama kost in moč ... in sama globoka      strast;      drugače je blaga duša, poznam ga ... Hej, ali  A
od prvega do petega leta ... ni več ljubezen,      strast      je in bolečina. ”Ali morda ... ali morda ...  A
povsod in ki sem se jih zmerom bal. Prezgodnja      strast,      prezgodnja bolest in žalost; obup srca, ki je  A
kristjanov! Herbart se zdrzne, prevzame ga neugnana      strast      po krvoloku, oči zapiči vanj kot ris in se zažene  A
grob.« In res je bila ta ljubezen hlapčeva že      strast,      in izven nje je ljubil edino še polič dobrega  A
da ni bilo opaziti onih potez, ki jih piše      strast      na sicer mlade in zdrave obraze.Njegova nadarjenost  A
trepetajočimi prsti k njenemu licu. Trudna, neodločna      strast      je dihala iz njegove besede.Deklica je bila  A
in začudeno v vikarja. Trenutno je ugasnila      strast      v njem in se umaknila sladki bolečini.To so  A
je nosil župnik Štefan zapisano svojo dušo in      strast      svoje krvi, upornost in neukrotljivo jezljivost  A
živo; v mehkem obrazu mu je sinilo poveljujoče.      Strast      je pogledala izza dvorljive krinke in mirne  A
za nedolžne v tisoč srcih na Tolminskem ena      strast,      ena bolečina.Iz molitve se je trgala misel v  A
Od leta do leta je bolno rasla ta njegova      strast,      sla njegovih moških let. V tem oziru mladi Grandent  A
uradniku: »Lačni so bili,« je videl. »Kdo bo krotil      strast      od lakote gnanih poželenj?« Grof Wildenstein  A
kanoniki, drug postrežnejši od drugega. Toda      strast      mu je toliko napela vse žile po osušenem telesu  A
obrne obraz proti stropu. Da ga ni preobvladala      strast,      zapaziti bi moral nadvikarij Gregorij, kako  A
težko, tako težko pozabil!« Tu ga je premagala      strast,      stopil je bližje k dekletu ter izkušal poseči  A
gojila v sebi veliko, ognjevito in silovito      strast:      bila je v celem pomenu besede zaljubljena, in  A
bila je zaljubljena v oženjenega moža! Ta      strast      ji je polnila dušo ter ji pretresavala šibko  A
Židanovo hišo. Cesarja je v resnici preobdala      strast      in zakonsko ženico je prijel za obraz ter ga  A
vedno globoko zamišljen. Premišljeval je in      strast      po maščevanju je divjala po njem. Napočil  A
Odloži nož,« je dejal vitez, s silo ukrotiš svojo      strast,      »in povej mi vse, kar veš o gospe Ani Rozini  A
madeža umrla! Takoj se ga je polastila slepa      strast,      in vse, kar mu je dihalo in živelo v razdraženi  A
prepad. Da je kontesa kmalu opazila, kakšna      strast      mlademu znancu razsaja po srcu, se ve.In niti  A
Bil je v sebe strašno zaljubljen. No pa to je      strast,      ki ni redko sejana po božjem svetu!A da je v  A
s pregrešno strastjo. Vse dobro potrla je ta      strast      v njem!Pozabil je svoje žene, pozabil svojega  A
Bil je dober človek, dober človek! Ali      strast      in ženska sta naši večni pogubi!Sedaj pa pijmo  A
zopet pretresavala divja jeza in najsurovejša      strast.     Če bi bil grajski glavar v moji oblasti in v  A
tedaj meč, da bi prebodel brata odpadnika. Silna      strast      mu je preslepila dušo in kakor najbogoljubnejše  A
Bilo je tisto noč!« in Carolus je šinil kvišku.      Strast      mu je ojačila telo. »Tisto noč!«   A
hudiču in kraljestvu njegovemu!l Kako je tedaj      strast      davila kanonika Amanda!Kako rad bi se bil dvignil  A
mestu. In bolnega lovca je preobdala lovska      strast      in menil je, da je zdrav, kakor je bil prejšnje  A
do katerega jo je privedla njegova strašna      strast      ...Srce mu drhti v pekočem kesu.   A
bi bil naenkrat premagal svojo staro pijansko      strast,      ni več pil toliko.Skoparil je, kar se je dalo  A
Dekle jo je hotelo odtegniti, ali viharna      strast      je sklenila njegovo močno pest.Ko se mu je hotela  A
tlačana.« »Grofovo ravnanje neti med tlačani      strast      upornosti, trdo ga je prijeti!« se je levica  A
je starejši suličar Urh posmehnil. »Lov je      strast,      hudič, pravijo, ji kuri, saj noben opomin ne  A
gledal v davne dni. »Lov je res hudičevska      strast,     « je momljal, »marsikomu je že bila pogubna;  A
zaklal, pije kri.« Jelena je spreletela lovska      strast.     Zadrgetal je po vsem životu.  A
hladna, v istini pa vse je gorelo v njej. To je      strast      Nandetu le množilo in ‒ kakor je pri takih prilikah  A
Tudi Groga je težko sopel; pa ni bil utrujen;      strast      ga je tako razburila, da ni niti opazil niti  A
očeh, da je že veliko živela in poznala skrb in      strast.      Čarobno je obsevala vžgana trska žensko postavo  A
storil življenju tega moža, in vendar mu je bila      strast      še tako živa! Pač čudna reč to, da more človek  A
denarja lakomen. To je bila njegova največja      strast.     Zato je storil vse, kakor bom še povedal.   A
naturo, zakaj oče je oče, pa jaz sem imel svojo      strast      in ustrezal sem ji! Kmalu sem videl, da me ljudje  A
po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno      strast,      ki ne loči pripomočkov v dosego zaželenega namena  A
ljubezen, ki je sedaj razplamenela v pekočo silno      strast.      Hitro se je bil sicer odločil iti proč, pozabiti  A
hip je tudi v njem zavladala in vse prevladala      strast.     Burno objame deklico in ji odpoljubi solze z  A
doseči, in to je: svoje poželenje. In ako je      strast      dosegla najvišjo stopinjo, ne mara potem za  A
Italijan je oči pobesil in obmolknil. Koj pa mu je      strast      zavrela vročo južno kri, stisnil je pest in  A
vselej veljavo pri Antonu, ali kadar je govorila      strast,      tačas bi bil župnik zastonj govoril.Tako tudi  A
dremala v meni, iz katere se je razpalila vroča      strast,      ki me je gnala do tja, kjer sem bila in kjer  A
obraz, žila mu je močno bila. Kjer je ena      strast,      ena pregreha udomačila se, ondukaj najdejo kmalu  A
deklico trdno držal za roko in udržaval jo.      Strast      mu je sijala iz oči. »Povejte mi brž, ako mi  A
prostorih. Celo inteligence se je polotila končno ta      strast,      kakor nalezljiva bolezen, in pojavi njeni so  A
nego vedno pogosteje se je je spominjal in      strast      njegova je rastla od dne do dne; pa podobna  A
in bridkosti, katere mu je povzročevala slepa      strast.      Zdaj pa se je oglasila mirna, računajoča pamet  A
dvakrat, mrzlici enako, in sam ni vedel, je li to      strast      ali bojazen pred strastjo.Ko bi bil sedel poleg  A
njenega imena. Položil ji je roko okoli pasa ‒      strast,      poltema in mamljiva vonjava cvetic, vse je vplivalo  A
kupčiji. Kramarske narave tudi ljubezenska      strast      ne uduši. DEVETO POGLAVJE Majnikovi krasni dnevi  A
njegovega lica se je sklonila! ...O ti neznosna      strast      človeška! Tileh je zastavil svojo pilo in njeni  A
bodemo motili, ako mislimo, da je stara nekdanja      strast      in ljubezen na veke pokopana, ako smo ji tudi  A
nikdar nismo gotovi, da se stara ljubezenska      strast      ne povrne z dvojno elementarno silo ter ne podere  A
/ stora; tam je vladala le sama ljubezenska      strast      ter dušila vse drugo. Hotela mu je odtegniti  A
to ti moram povedati.« Prenehal je nekoliko,      strast      mu je glas zaprla. Ona pa ni imela nobene moči  A
svoj robec, kateri je bil zdrsnil z glave.      Strast      človeška ima čudna pota. »Zbogom,« dejal je  A
da sem jaz že davno utešil in udušil enako      strast,      katera sedaj v tebi kipi.Težko, grenko, bridko  A
divje vzbujeni, nebrzdani strasti! Toda njega      strast      je bila silovitejša od moje.Zdelo se mi je,  A
Šimon, Šimon!« Mohorič ni bil več vinjen, a      strast      mu je vzela ves razum; niti zmenil se ni za  A
vse to mirno, a iz njegovih oči je sevala ista      strast      kakor prej, ko je bil objel rejenko v onem kolovozu  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA