soba (101-200)

Bilo je peklensko vroče.	Soba	je bila polna stekleničk in epruvet, destilacijskih	A
je bila najlepša in najsilovitejša hotelska	soba	v življenju Gregorja Gradnika. Anina koža ni	A
da je pravzaprav vse na svojem mestu, da je	soba	ravno takšna kot prejšnji večer, da so hlače	A
remenilo. . / . / stran 116 . / PRAZNI PROSTOR,	SOBA	ZDRAVNIKOVA Velika bolniška soba je	A
PROSTOR, SOBA ZDRAVNIKOVA Velika bolniška	soba	je razkrajajoče bela.Beloto prostora sem razdelil	A
povedati, da vso dolgo noč bedita in da je zjutraj	soba	polna cigaretnih ogorkov in praznih steklenic	A
snega pred hišami in sivi obrazi in hotelska	soba	in Jaroslava od nikoder. Spominjam pa se krogle	A
Vstopila sva v tisto prazno, kot bolniška	soba	snažno in prebeljeno stanovanje.Vrata v sobo	A
26 Jutro.	Soba	je vsa v neredu.Margerita je pred kakšnima dvema	A
odšla. Za seboj je pustila tak prazen prostor,	soba	se mi zdi velika kot dvorana in kaplje vode	A
Tistega hotela nisem več prenesel.	Soba	je bila pretesna, zdelo se mi je, da mi pritiska	A
zadaj, da, bilo je tam daleč zadaj, čeprav je	soba	čisto majhna ... tam daleč zadaj sem videl na	A
začudenega človeka noter in stopil za njim.	Soba	je bila prazna.Stala sva tam, jaz sem si oddihoval	A
nič čudnega, če se mi zdi ta mala in natrpana	soba	veliko prijaznejša.In ne samo to, tudi večja	A
Ona ni nič odgovorila. Tudi	soba	je bila polna rdeče svetlobe, ki je prihajala	A
zimskega jutra, povsod naokrog moja razmetana	soba	in vendar mir.Mir za premislek, mir, ki ga sekajo	A
čez polje, in presledka ni v četah njegovih.	Soba	pa je ždela vsa mirna in tiha, ko je zunaj silno	A
dežela. Čisto prazna je bila postelja, prazna	soba,	ves svet prazen okrog mene, ko sem odprl oči	A
rekel Kadrovski, izpij ga kozarček, tudi ta	soba	ni prevečtopla.- Hvala, je rekel Kostrin, raje	A
tudi v senceh in obšla ga je opojna omotičnost.	Soba	se je za nekaj trenutkov vrtela okrog njega	A
ribez, vendar ni grozdje in ni ribez. Delovna	soba	je tako majhna, da obiskovalec sedi s hrbtom	A
v kletni celici, ki se ji je reklo »prehodna	soba«	, čakal na premestitev v gornja nadstropja, je	A
gladina čez katero drsi ladja, neka topla ženska	soba	v predmestju.Tako neznosno, da se je spreminjalo	A
bila je mizerija, bilo je majhno stanovanje,	soba	pregrajena z deko, v njej sta stanovali Maša	A
mu rekli ladja, kasarniške spalnice, Leončina	soba,	arestantske celice, ki so jim tudi rekli sobe	A
počivat, premišljevat in se v miru spominjat.	Soba	je bila prazna, nekoliko razbita, a prazna,	A
takšna Visoka peč Odesa, Maša in Katarina, njuna	soba,	redki mirni trenutki z drugimi ljudmi.Visoka	A
neznanega mesta je bil naša utrdba, pozneje majhna	soba,	postelja v njej, okno je bilo trdnjavska lina	A
Ladja bo tam še celih štirinajst dni. Mirna	soba	bo kajuta, kajuta bo celica, celica bo vagon	A
po dvesto, tristo goldinarjev bo nesla vsaka	soba;	kdor ima konja, naj si kupi še kočijo, ki se	A
steklenica s slivovko. Odkazala se mu je najlepša	soba,	iz hvaležnega veselja; zakaj težko je čakala	A
Na hodniku je ostrmela. Njena	soba	je bila odprta in prazna. »Gospa, gospa,« je	A
pasom, v katerega je bil z zlatom vezen zodiak.	Soba	je imela okna na vse štiri strani in ob linah	A
večerji hodijo tudi sosedje gledat jaslice,	soba	se zmerom bolj polni, mnogi so že oblečeni za	A
nepričakovano dobil cimra. Za silo urejena podstrešna	soba	je bila namreč že doslej moje edino varno pribežališče	A
navsezadnje res preostala samo moja podstrešna	soba.	Pometal sem v naglici, brisal prah in brcal	A
prebuja, mi je pokazala okno. Tisto tam je dnevna	soba,	midva pa bova raje šla tja zadaj, me je popeljala	A
in si takoj spet natočil dvojnega. Dnevna	soba	je bila majhna in nagnetena z vsakostmi, ki	A
slepa in se bodla na robovih in konicah. Tesna	soba,	še pred trenutkom mrka in vsa tuja, pa se je	A
prostore. Vstran in posebej leži le delovna	soba,	največji prostor na odgrajeni gornji strani	A
se mu še sanjalo ni, kakšna naj bo dekliška	soba,	vse dotlej si je ni mogel predstavljati, še	A
bil brigal za vtise, s katerimi ga je njena	soba	ob prvem pristopu morala bogato obdarovati,	A
naravni nesreči, ali bi se sesula podstrešna	soba	in ju oba pokopala v ruševinah, ali pa bi ga	A
v zibajočo se svetlobo, videla se je Ninina	soba,	videle so se luči dijaškega doma.Mesto je žmurilo	A
svetlim cincinom poklonili njegovim nohtom,	soba	je utonila v popolni temi, skozi prazna, slečena	A
slovečemu pisatelju v čast se imenuje še zdaj ena	soba:	Valvasorjeva; v njej nihče ne stanuje.	A
uradnik. Majka je živela od tega, kar ji je nesla	soba,	od bornega zaslužka pri Hrenovih in pa od medle	A
pod njegovo sobico se je nahajala prostorna	soba	za izpraševanje hudodelcev in prič, Kadar je	A
XIX. Malo pozneje je bila najina	soba	podobna prizorišču, na katerem se nahajajo po	A
dvajsetletni mladenič. . / . / stran 59 . / Naša	soba	je bila pozimi mrzla, da bi jo pes oblajal,	A
in brska po pepelu. Oni dan je bila spet vsa	soba	nasmetena s pepelom.Vzel sem ga v roke.	A
glavo, da se ne čuti prav nič in da je bila	soba	zvečer temeljito prezračena. Seveda ne čuti	A
alkohola, so žalibog res pogubne njegove sile. Moja	soba	ima okno na gostilniški vrt, krasi ga bujno	A
rekel in tačas šele sem postal pozoren, da je	soba	pravzaprav prazna: nič stolov, nič mize, nič	A
Vse v redu. »Zbogom, zatohla	soba!	« Hudournik je po stopnicah kar tekel in mimogrede	A
z mano in mi začeli razkazovati hišo. Glavna	soba	‒ »hiša« ‒ je imela štiri okna. »Lej, tu boš	A
in jim izginil, preden so zavili na hodnik.	Soba	št. 37 je bila skoro prazna.Pri vratih je nekdo	A
mešetarja in se je vsa stresla kakor od studa.	Soba	je odmevala od trdih Smrekarjevih korakov, da	A
sama začutila kipečo radost v očeh. Ko se je	soba	izpraznila, so pristopili tudi veljaki do Minke	A
prostor, z velikimi vrati na reko. Zraven moja	soba.	Vem, da je tako, ker so bile na delovni površini	A
a tudi mikavno in prijazno opremljena dnevna	soba,	Katarinin salon, kakor so jo imenovali, je lahko	A
Odrinila jih je in vstopila. Miloševa	soba	je bila urejena, kakor da v njej prebiva pedantna	A
s pojemajočim, počenim glasom. »To je moja	soba!	Lahko delam, kar hočem!«	A
prostora za obiske, nad katerim je pisalo Dnevna	soba	. Ta dnevna soba je bila že precej polna	A
katerim je pisalo Dnevna soba. Ta dnevna	soba	je bila že precej polna.Za mizami, razporejenimi	A
domače in prijazno. Ta udobna, prijateljska	soba!	Ta preprosta, vesela družba!	A
To ti je dom in pol.	Soba	v stari hiši, greš po zlizanih lesenih stopnicah	A
lasmi in z natančno pristriženimi brčicami. »	Soba	113.Ključ visi.	A
desni kravji hlev in svinjak, v hišici pa velika	soba	z ogromno zeleno pečjo, dve manjši čumnati in	A
čelo se mu je orosilo s potnimi kapljicami,	soba	se je zamajala in zasukala ter v zmeraj hitrejših	A
sobo, kjer je sedela Stanka pred klavirjem.	Soba	je bila prenapolnjena s posteljnjaki, omarami	A
neba, . / . / stran 10 . / mu leži pred očmi	soba	v pravi, resnični podobi.Trkanje se ponavlja	A
mi je spomin na smrt. Bila je velika, prazna	soba,	morda le v spominu tako velika in prazna; v	A
vaz in cvetice so dišale opojno preko ulice.	Soba	pa je bila v temi in vsa črno pogrnjena. Velik	A
nikoli več. Sneli so s stene zaprašeno podobo,	soba	je bila dolgočasna in prazna.Tako sta umrla	A
je vse čudovito zgodilo! Zdaj je vse tiho in	soba	je tako velika, kakor bi se bila v teh dneh	A
privihati rokave prav do ramen in odpeti bluzo.	Soba	se je stresla, ko je stopil bližje. ”Gospodična	A
sobe in je švignila po steni moja senca. Vsa	soba	je bila polna kesanja, polna brezčutnega očitanja	A
nasmehom. Jaz sedim v kotu, sredi glasne družbe;	soba	je žarko razsvetljena in vsi obrazi se bleščé	A
je to res velikomestno življenje, ta zatohla	soba?	To ni življenje, komaj da so umazane sanje	A
nadstropje in po hodniku; nad vratmi je zapisano:	soba	sv. Neže.« Šli sta dalje; Malči je objemala	A
vzdignile glave, radovedne oči so se ozrle nanja.	Soba	je bila velika, čisto bela.Dvoje oken je segalo	A
ter ga prekrižala kakor mati... Praznila se je	soba,	zagrnili so že okna in so prižgali luč. »Šest	A
izbrisali njeno ime ter napisali drugo. In	soba	bo ista in vse bo isto. Na dom je mislila	A
je zdaj natanko po sobi; in kakor bi bila ta	soba	mrtvašnica in kakor da bi bila mrtvašnica njeno	A
uspavajoč vonj je ležal v sobi. Lepa je bila	soba,	ali vsa oskrunjena, polna zlih misli in zlih	A
spomladanska mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa	soba	je bila polna angelov in zadaj na tronu je sedela	A
se je sveto jutro v beli zimski svetlobi. In	soba	je bila polna glasnega veselja in smeha in pesmi	A
je sijala pomlad, lepa kakor še nikoli. Vsa	soba	je bila polna sonca, vsa srca so ga bila polna	A
prižgala svetilko, a Lejla je zamahnila z glavo, in	soba	je ostala temna.Za hip ji je prišlo na misel	A
mirna in iztegnila je obe roki. ”Tu je moja	soba	... oglej se!“ Stal je nekaj časa neodločno	A
neizmerno srečnega srca. - In kakšna je bila moja	soba!	Uredil sem jo vsak dan drugače.	A
prestol, . / . / stran 12 . / napolnila se je	soba	s ponižnimi podaniki...”Glavna stvar je, dragi	A
kratkih trenotkih. Hodil sem bogvekod; moja	soba	je bila temna, ali zdelo se mi je, da sijejo	A
Ni bilo pozno, a čula je samo še ona sama.	Soba	je bila predeljena z dolgim zelenim zagrinjalom	A
dolgo časa, kje bi morala biti po priliki njena	soba;	medtem sem stopal navzgor brez posebne sigurnosti	A
oknu in njegova roka je ležala ob njenem pasu.	Soba	je bila opravljena jako siromašno; postelja	A
v žganjarnico. . / . / stran 223 . / Nizka	soba	je bila zakajena, gosti, smradljivi vzduh ga	A
mize je bilo pohištvo staro in polomljeno.	Soba	moje gospodinje je bila zelo siromašna.Otroci	A
kakor mislim.“ Zdravnik je pušil močno; vsa	soba	je bila polna dima. ”Ubogi fant!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani