Hodila je do večera po svoji sobi z rokami prekrižanimi na prsih in s polzatisnjenimi očmí.
Prišla je služkinja Merkada, da bi prižgala svetilko, a Lejla je zamahnila z glavo, in soba je ostala temna. Za hip ji je prišlo na misel, da bi se oblekla v belo obleko, vtaknila rožo v lase, da bi igrala na mandolino in plesalaod razkošnosti; a trenotek potem je hotela leči na divan, da bi skrila obraz v blazino in zaplakala.