‒ Oprostite, vsa sem zmešana, koj stopim po par stolov: pri nas ... « in hotela je skozi duri. »Pustite!« sem rekel in tačas šele sem postal pozoren, da je soba pravzaprav prazna: nič stolov, nič mize, nič postelj, le skrinja, par kupov cunj po tleh, nekaj oblačil, visečih na durih in na steni, in nekaj kuhinjskih brkljarij na ognjišču.
»Prosim, pozimi smo vse razsekali in pokurili,« je pojasnila, »tako je bilo mraz in mož je rekel: Spomladi pojdemo tako v Trst, tam lahko dobi službo hišnika in bo zraven zopet čevljaril.