samo (801-900)

Kaj naj šele jaz rečem, ko še krave nimam.	Samo	torbe imam.Torbe in krtače.	A
nosi vino mimo v kegljišče. Takoj, takoj,	samo	malo potrpi. ČETRTI PRIZOR Prejšnji. Amerikanec	A
toči naš Dolenc. Amerikanec. Hvala, jaz pijem	samo	pivo. Torbarček.V Ameriki se pije, haha!	A
To moram reči, čeprav sem podžupan.	Samo	plačuj, plačuj!Če imaš kaj ali pa nič, to je	A
Moj bog, moj bog!	Samo	da te ni strah kazni božje, da govoriš takšne	A
bilo pa vseeno, če bi šel moj mož v Ameriko,	samo	da bi kaj domov pošiljal!Huda je, če ima človek	A
večje . /\ .. stran 41 . \/ od naše dežele.	Samo:	hočem, hočem, hočem! ...	A
Kaj te ni sram?! Oh,	samo	da bi bila že doma. Vsa proč sem že, kakor	A
star, sive lase imam in koga imam v tolažbo?	Samo	s teboj, baba, me je kaznoval Bog! Alenka	A
Joj, kako sem nesrečna, oh! Torbarček. Na,	samo	jokaj, samo!Kaj me pitaš s pijancem, ko sem	A
sem nesrečna, oh! Torbarček. Na, samo jokaj,	samo!	Kaj me pitaš s pijancem, ko sem pošten človek	A
nobeden nič ne dela, kdor se odpravlja proč.	Samo	viržinke kadijo in obleko kupujejo, nove klobuke	A
Kregar. Jaz	samo	to pravim, zakaj imamo poslance?!Če bi bila	A
Naleze se ta bolezen.	Samo	„Amerika, Amerika“ slišiš, kakor bi bila tam	A
in mater bomo tudi ukrotili. Radi me imajo,	samo	strašno so trmasti, a ko bodo videli, da ne	A
Jaz nič ne verjamem, da bova midva srečna. In	samo	zakaj si se v to Ameriko zaveril!Tako daleč	A
tem! Vselej, kadar sva skupaj, vselej govoriš	samo:	ne hodi, ne hodi!Neumnost!	A
pomagala. Amerikanec. Jaz sem rekel, da imam	samo	tristo goldinarjev, ali da pojdem po svetu in	A
dal kruha in denarja. Ljudje drvijo za kruhom,	samo	za kruhom.Vse jim bom dal jaz.	A
okusil takih sentimentalnih mesečnih noči!	Samo	pri nas so take čudne, prečudne noči.A jutri	A
Tudi Kregar je šel. Žagar. Vsi,	samo	mi Amerikanci smo ostali do danes. Dolenčevka	A
Učitelj. Jaz	samo	tega ne razumem, zakaj greste vi od doma, ko	A
Učitelj.	Samo,	če se ne varate!V Ameriki še vsak deseti komaj	A
tisti Amerikanec iz Kočevskega. Nisem se jaz	samo	denarja polakomnil, ne mislim jaz samo na poln	A
se jaz samo denarja polakomnil, ne mislim jaz	samo	na poln žep.Ali človek bi postal rad, s svojo	A
Zakaj ga plašiš ponepotrebnem! Zavrletovka.	Samo,	ko ne bi bilo tako vreme!Kakor sodni dan je	A
Sedla bom, boter.	Samo	da svoje ljudi odpravim. (Bratu.)	A
Spodobi se. Zimovka. Jaz	samo	to mislim, kaj bo z menoj in z otroki, če te	A
Torbarček naliva.	Samo	pij, duša! Metka.Naj bo za slovo in za srečo	A
Zdi se mi, da ne odpuščaš rada. Metka.	Samo,	če moram.Tako odpuščanje je morda gorje od kletve	A
hitro malo vina. In to veš, kadar se premisliš,	samo	piši... Žagar vstane.	A
kaj zgodi, me ne bo nikoli več. Pečarica.	Samo	pojdi.Premislil se boš in spoznal boš, da sem	A
manjka se deklet! Ali to ti povem, katerakoli,	samo	ta ne! (Odhaja s sinom.)	A
trenotek obstanejo, jok utihne, vse umolkne v sobi,	samo	burja tuli. Košir.Odšli so.	A
slavjansko, Kadar oča vaš otide v dežel, Kjer je	Samo,	drugi so očaki! Daste li mi zdaj besedo sveto	A
uméje! Ali tujec nič več ne prihaja, Dèkle	samo	solzno zdaj ostaja ...« Pesem svojo lastavíca	A
Dobiti je pač ne bó pretežkó, Kraljica ji	samo	je ženska!« In Atila reče, in zemlja bobní,	A
Poljublja že úde ji plamen ‒ A ôna se	samo	‒ smehljá. Káj znači smehljáj na téh ustnih	A
je slovenskih Tá kamen, tega ti ne znaš?	Samo	sedel tú, Borút, Gorázd je In Ingo, poslednji	A
vemo to, gospôda draga: Človek pravi, to je	samo	óni, Ki ga díči ‒ grb na pergaméntu! Mi vsi	A
Toda nikar, nikar! ‒ Oh, ko bi gledal	samo	trenutek prešle dobe raj, potem šele bi bridko	A
katerem pristnem govoriš narečji? Ti govoriš	samo:	Minil je čas ... Če bolečini nas preda največji	A
pred nami zopet nova drama, življenja polna, ne	samo	skelet. Bereta strastno jo gospod in dama, v	A
naš maček, rusko to »pohmelje« ne trajata tako	samo	en dan ... To vse boli od radostne nedelje, po	A
zato užaljen! Le še naprej me z usti šibajte,	samo	da sem s telesom vam oddaljen! Nekoč spoznate	A
zaupam ti vesel! Stanove razne sem z očmi ujel:	samo	nobenega duhovnika, samo nobenega redovnika	A
razne sem z očmi ujel: samo nobenega duhovnika,	samo	nobenega redovnika.« Naguba čelo se Egidiju	A
besede: »Kdor želi in slavne smrti išče, meč	samo	ga spremlja na bojišče A z oklepom prsi ne odeva	A
pridi, bela smrt, in moj pogreb in moj pokop,	samo	‒ pomladi ne! Naj sneg na rakev prt mrtvaški	A
Sonce mar? Ah, kresnica sem	samo,	ki izžarja medel svit. Z medlim svitom je oblit	A
A tvoj pogled in tvoj nasmeh z menoj se je	samo	igral. Ljubiti nisi mogla dveh ...	A
tolaži me. . / . / stran 78 . / Ketteju Enkrat	samo	sem videl tvoje lice, pod senco gostih las visoko	A
kočljivi predmet pustiva! Ljubezen se lahko	samo	uživa. Besede o njej so vse zastonj.	A
V mladost nazaj! Enkrat	samo	na krilih Ikarovih vsaj spomin me nesi pod nebo	A
te rad, deklič, a nič ne znam in nimam nič.	Samo	to znam, samo to znaj, da sta bilá od vekomaj	A
a nič ne znam in nimam nič. Samo to znam,	samo	to znaj, da sta bilá od vekomaj soseda si pekel	A
očeh ji niso kerubim in niso serafim in Lucifer	samo,	a jaz njegov sem pobratim. Kako žari obrazek	A
stran 102 . \/ VI Béži, béži pred menoj,	samo	ne zbéži! Če te ne dobim takoj, kmalu boš v	A
apostola Ivana opisati skrivnosti moči ni.	Samo	to vem, da kar je bilo prazno, sedaj blesti	A
Palestini nisi hotel priti pred njih oči, in	samo	iz dobrot so dolgo te spoznavali povsod, dokler	A
minuti, ne, večno, kakor tvoji blaženi! Ne	samo	v burji nevtolaženi, ne samo tam v asketski	A
tvoji blaženi! Ne samo v burji nevtolaženi, ne	samo	tam v asketski trdi kuti, ne samo z ljubico	A
nevtolaženi, ne samo tam v asketski trdi kuti, ne	samo	z ljubico v samotni uti, ko čevrljamo trije	A
svet, ponudi mir mi ali boj: enako!... Luč je	samo	jedna, jedna in več kot enega življenja vredna	A
ki jo lahni zefirček, ki jo sončni svit boža,	samo	pisan metulj, samo cvetje obkroža vijoličino	A
ki jo sončni svit boža, samo pisan metulj,	samo	cvetje obkroža vijoličino, trnjoličino lepó	A
omnóženoj močjoj, ali ga pa ž njoj razruši! Kajti	samo	v ljubem, samo v krasnem sreča mi se bo sprehajala	A
ga pa ž njoj razruši! Kajti samo v ljubem,	samo	v krasnem sreča mi se bo sprehajala, če me ta	A
in val ne kam, ‒ kam nese me obup, ne znam.	Samo	to znam, samo to vem, de pred obličje nje ne	A
‒ kam nese me obup, ne znam. Samo to znam,	samo	to vem, de pred obličje nje ne smem, in de ni	A
jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar,	Samo!	tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno	A
košarici prinesel svežih sliv, dal si se mi,	samo	z očmi, in prsi s slivami pokril. S	A
prsti, tihi in biserno prosojni, ožgali	samo	tvojo dlan. DOVOLJ JE Dovolj je, da	A
divjimi gosmi. . / . / stran 28 . / ZAKLAD	Samo	drobiž si mi dajal ljubezni in zaupanja,	A
človek ni, s tako drobnim glasom pojejo	samo	stvari. Nekdo toži, nekdo toži, a to	A
srce moje kakó me pač ne bi rešilo saj	samo	ti povsod si me vodilo usodo mojó stvarilo	A
IN TI MOLČIŠ ... In Ti molčiš, ko veš, da	samo	zate trpi v ljubezni vroči srce moje;	A
Srce, kaj bi žalovalo?	Samo	ne umiraš ti. I Dvigajo se v sinje	A
stran 52 . / O ne, ne hodi več od tukaj,	samo	nocoj ne, ljubček moj; takó mi je pustó in	A
zvonovi in fantje skozi vas pojó. In	samo	sonce, same pesmi, in sam velikonočni čas	A
izsesala kri ...“ O ne, ne hodi več od tukaj,	samo	nocoj ne, ljubček moj; takó mi je pustó in	A
tebe, dragi; vsi me gledajo kot tujko,	samo	ti si mi ostal. Glej, saj si dejal mi, dragi	A
bi jih bil napisal človek, ki sem ga poznal	samo	od daleč.Bil je zaupljiv, nedolžen in čist,	A
sentimentalnost je bila njegova natura, ne	samo	razpoloženje posebne ure.Tisti človek je bil	A
resno in grenko življenje ni življenje, da je	samo	velika in usodepolna zmota.Zadel si je bil breme	A
vseh nesrečah in nezgodah. Ali prišla si, ah,	samo	v duhu; tudi tistih besed nisi izpregovorila	A
so velike, zamišljene oči, ki sem jih videl	samo	enkrat in jih ne bom videl nikoli več!... Oprosti	A
nesrečna mati, dèkle mlado, zapuščeno,	samo	v neizmernem jadu. Jasno gledam one dneve	A
tebe, ljubček; vsi me gledajo kot tujko,	samo	ti si mi ostàl. Ah, saj si dejal mi, ljubček	A
besede nisem takrat razumela. Gledala sem	samo	njega, poslušala samo njega in drhtela	A
razumela. Gledala sem samo njega, poslušala	samo	njega in drhtela sem od sreče, zdelo se	A
Razmišljaj, razglabljaj, se v temo potapljaj,	samo	ne sprašuj, ne gnjavi, ne mozgaj, zakaj ti	A
»Nestalno vse, mladost nestalna ... Tu, tam	samo	še spomin ‒« Postala je sentimentalna, bolj	A
Ti ne razumeš? ... Tiho, tiho, jadna,	samo	noči izdih je to nezvan ‒ Koga zavračaš zdaj	A
le ti ne prideš več nazaj? Ah, če enkrat	samo	se skriješ, umrla si za vekomaj? DOLGA, DOLGA	A
Ti ne razumeš? ... Tiho, tiho, jadna,	samo	noči izdih je to nezvan ‒ Koga zavračaš zdaj	A
globoka se skrivnost reka ta je vila, orla mladega	samo	tiho je krmila. In usodna ura je prišla, orel	A
si nebo, nisi zemlje obsijalo, me pustilo tak	samo?	Kje, oj kje, si se mudilo, ne me prej pozdravilo	A
Molči ves svet pod meglo, i jezero molči, gosjak	samo	tam včasih obupno zakriči. Ko njemu se mi toži	A
Mojzesove in enake filistejske nam postave,	samo	‒ da dobro se živi ... Pošiljajo za jubilej pač	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani