nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Neobjavljene pesmi, poved v sobesedilu:
In mamá je govorila, govoríla brez prestanka, bógve kaj vse ... nì besede nisem takrat razumela.
Gledala sem samo njega, poslušala samo njega in drhtela sem od sreče, zdelo se mi je, da sanjam.
Lep je bil: očí njegove nepokojne, koprneče; okrog usten - lahna senca, krožil je smehljaj ponosen.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani