nova beseda iz Slovenije
FILIP: V tvojem pecivu je preveč sladkorja ... | Samo | sok, ampak čisto malo ...In ne iz hladilnika | A |
skrbi, vsega se boste rešili ... No, potegnite | samo | eno karto ven ...Kaj sem vam rekla? | A |
... Hočeš drugo? JAKOB: Ne, | samo | to moram spraviti s sebe ... Ná! ONA: Ta | A |
(Se zasmeji. To je direkten smeh, ki je | samo | smeh.)Pa bi se moral malo razmigat, ker vse | A |
motno): In zdaj ... vse iz glave, vse iz glave, | samo | na lépo misliti, sladke sanje priklicati .. | A |
klečal in ihtèl. Za samoto je prestrahopeten: | samo | iz lenobe se bo vrnil. FRANCKA: Zakaj me | A |
Sédeta. Resnično ti povem, da se povrne; pa ne | samo | iz lenobe, temveč iz ljubezni. FRANCKA: Vedela | A |
bo toliko časa v kolobarju, dokler ne bo vrv | samo | še pédenjska in bo stal zraven tebe na vekomaj | A |
Saj sem tudi jaz samó Marjanca! BEKŠ: | Samo | Marjanca je!- | A |
je to hrepenenje po prežvekovanja sladkostih | samo | v meni?Ali ni v nas vseh? | A |
trpljenja je bilo življenje! - Zdaj pa ne maram več | samo | gledati rumenega jabolka na veji; če ga ne dosežem | A |
VEHOVEC: Ali se ti nikoli ni zazdelo, da si ljubil | samo | enkrat, tedaj namreč, še preden si žensko spoznal | A |
Zakaj tudi to premisli, in do dna: iztisni eno | samo | kapljo krví nedolžnemu srcu - in prelil je boš | A |
FRANCKA: Ali ne bi tja? | Samo | za pozdrav! VEHOVEC: Saj nisem zdravnik. | A |
ah ne - saj sem rekla, le tako sem obljubila, | samo | da skozi špranjo pogledam v tiho domovanje umetnikov | A |
VEHOVEC: Kaj bi z besedo! - Človek se časih zlaže | samo | zarad simetrije.- | A |
Hrani bridkost, ne pojdem še v grob! FRANCKA: | Samo | še en časek, samo še besedo! VEHOVEC: Kaj | A |
pojdem še v grob! FRANCKA: Samo še en časek, | samo | še besedo! VEHOVEC: Kaj bi? | A |
Premisli vendar, da sem bil pijan! Človek govori | samo | zato, da se jezik razgiblje in čisto vseeno | A |
rekel, v srcu nisi mislil. Ukaži, da si obrijem | samo | eno lice, da grem bos v nedeljo k maši, da si | A |
če pozabimo na pretekle dni, če mislimo nanje | samo | toliko, kolikor nam je treba za nauk in svarilo | A |
Zavedati se mora. - Ker vérujem, da spoznanje ni | samo | na jeziku, temveč, da je tudi srca prešinilo | A |
otrok, ali nič ne pomisliš, da Bog ne bo udaril | samo | tebe - ki zaslužiš, da bi takó ne! - ampak da | A |
sede na posteljo. Vrata v ozadju se odpró, | samo | toliko, da pogleda v izbo kuštrav, staríkast | A |
tvoje sanje, kaj me briga tvoje hrepenenje, ki | samo | ne ve kam?Ne očitam ti, da si slabič in sanjár | A |
povem, jaz nimam ničesar. Zdaj gostujem tukaj | samo | za silo; jutri ali pojutrišnjem odidem odtod | A |
nenadno. Pojdite torej, - in tam doli povejte: | samo | še par dni, potem boste dobili, kar se vam spodobi | A |
D o b n i k RUDA: Bog te sprimi, Dobnik; | samo | ti si mi ostal zvest v teh žalostnih časih. | A |
rešitve. Z denarjem, ki mi ga ponujaš, bi plačal | samo | najsilnejše dolgove, - a to bi ne oviralo razpada | A |
Tako življenje, kot ga boš imela ti! Jaz si | samo | predstavljam, kaj bi počela, da bi bila na tvojem | A |
Prejšnji. M a r t a MARTA: Ana, | samo | besedo ... oprostite, gospodična Alma... ALMA | A |
Ti imaš čisto svobodno voljo. A reci | samo | eno besedo, reci samo ”da“ ali ”ne“, in vse | A |
svobodno voljo. A reci samo eno besedo, reci | samo | ”da“ ali ”ne“, in vse kar imamo, je rešeno ali | A |
žali se, ubožica; misli si, da so bile vse to | samo | besede ...In tako propademo, tako poginemo ... | A |
za prav težko. Jaz se vam zdim skoro gotovo | samo | hladen trgovec, brez duše ... takorekoč navaden | A |
mislite, da bi bil ostal na Drénovem toliko časa | samo | zarad tega podjetja ...Predvsem me je zadržavalo | A |
zakladi leže v ti zemlji - za boga! Treba bi bilo | samo | človeka, ki bi se znal ozreti nanje ...In to, | A |
čista resnica in moj opravek je torej končan. | Samo | to sem vam hotel povedati in ničesar drugega | A |
ALMA: Kako je, gospod Koželj? KOŽELJ: | Samo | trenutek, prosim, - postojte vendar!... | A |
kakor da mi posvetite par trenutkov; drugo pride | samo | ob sebi. ALMA: A! | A |
nenavadno. . / . / stran 114 . / Vznemirja me | samo | to, da ne vem, kje prav za prav tiči ta nenavadnost | A |
A tako ne morem storiti ničesar. Obsojen sem | samo, | da gledam in poslušam. KOŽELJ: Vi se torej | A |
Dandanašnji je mnogo ljudi, ki žive takorekoč | samo | od olepšavanja resnice; vzemite v roko časnik | A |
Združilo se je več umazanih razlogov v eno | samo | umazanost.Jaz ne vem, ali se je bil zagledal | A |
drugod. Toda denimo to na stran in pomislimo | samo | na tovarno, na gozde in žage ...To bi se moralo | A |
Gotovo; nekatere ljudi si moramo predstavljati | samo | v zvezi z velikimi dejanji. DOLINAR: In z | A |
Niti danes ne vem, kdo je bil. Igral je | samo | žalostne pesmi. ALMA: Kaj ti prihaja na pamet | A |
ANA: Glej tedaj! Moj obraz je dolgočasen | samo | v moji sobi; tam je namreč umrla moja mati. | A |
ljudi. Jaz sem v stanu, da seciram dejanje | samo | hladno in natančno, medtem ko ga izvršujem. | A |
se tako zoprno ... MARTA: A dušica, to se ti | samo | zdi ... ANA: Oh, jaz vidim dobro ...In glejte | A |
očetu? MARTA: Ti ne vidiš ničesar; ti misliš | samo | nase ...A jaz sem hotela poslati po zdravnika | A |
On je lep človek, gotovo! ... Toda dovoli mi | samo | besedo: - kaj pričakuješ od njega?Taki ljudje | A |
ljudje, kakršen je on, so lahkomiselni in gledajo | samo | na zabavo.Kakor je delal najbrž z drugimi, tako | A |
nocoj peli in plesali ... Da, tako je; on se | samo | kratkočasi, kakor se je kratkočasil z drugimi | A |
DOBNIK Justinu: Dolinar vam je namreč dejal, da | samo | opazujte, - ničesar drugega.Ne vtikajte se dejanski | A |
najbolje reši - tako naj stori. Drugače napravlja | samo | neprilike drugim in sebi. BROŠ iz ozadja | A |
mislite, da bo plesal? Godci ne bodo godli | samo | v svojo zabavo.Gospod Ruda pleše solo, a meni | A |
Zakaj bi se strašil tega? To bi bila | samo | kazen, - zakaj bi se ognil siloma svoji kazni | A |
zaničljivih pogledov. Mirno: Kar ostane, to so | samo | še formalnosti ...Ali vendar, - o Bog, jaz nisem | A |
se, kadar se boš spominjala name. Ti čutiš | samo | pregreho, ki sem jo bil storil nad tabo; kar | A |
še enkrat tvoje oči. ANA: Jaz bom srečna, - | samo | da ste srečni vi.Oprostiti vam nimam ničesar | A |
glava me boli, - to je od vina ... Želela bi | samo, | da bi nocojšnji večer ne minil nikoli, - da | A |
nad mano, da govorim tako. Odslej bom govorila | samo, | kakor je treba.O jaz sem srečna ... RUDA korak | A |
Pri Ani. | Samo | lahka omedlevica.Minilo bo takoj. | A |
kaj pa ji je? FRANCKA počasi: Ni bolna... | samo | časih zvečer, kadar je tema... MAKS: Kadar | A |
govori z mano... stric je hud, kadar me vidi... | samo | časih me ima rad in me poboža, ali jaz se ga | A |
motil nad vami, oprostite mi! In ne veselim se | samo | zategadelj, gospod Kantor, ker ste ustregli | A |
KANTOR: Ničesar ne, da! To je | samo | odločnost in moč: kdor je močan, hodi navzgor | A |
- Zapre duri. Treba je | samo, | da jo kdo malo pogleda, Nino - vzame klobuk | A |
morivec še ni moril pri luči... In zdaj je treba | samo | hladne moči... le korak naprej... čisto brez strahu | A |
bilo potlej s tvojim kraljestvom? Ne čakaj več... | samo | moči... bojazljivec, ali se ti tresejo noge?... | A |
NINA iz domače sobe, bosa; v nočnem krilu, | samo | srajco na prsih: Oče!Oče! | A |
jih ni več móči izbrisati!... In zdaj je konec - | samo | še tole noč, do jutra še morda... še do jutra | A |
obednice se odpro, vstopi Francka in pusti duri | samo | priprte; iz obednice se sliši govorjenje, zvenčanje | A |
si govorila zadnjikrat z Maksom? FRANCKA: | Samo | enkrat po tistem večeru, ko je bil zadnjikrat | A |
KANTOR: Kaj sta govorila? FRANCKA: | Samo | malo, ko je šel mimo. KANTOR: No, kaj te | A |
FRANCKA: Bled je bil in... tako je govoril... | samo | par besed je rekel in je šel. KANTOR: Kaj | A |
- DELAVKA: | Samo | eno besedo recite, gospod župnik - na našo revščino | A |
župnik - na našo revščino poglejte in recite | samo | eno besedo... ŽUPNIK: Ljuba žena, to ni v mojih | A |
- Zabavajte se, gospod župnik, pogledam | samo | dol v gostilnico in se vrnem takoj. ŽUPNIK | A |
vem, da se je spremenilo... sam sem videl... ti!... | Samo | to mi povej - ali me imaš še malo rada? FRANCKA | A |
drži njene roke, vstane. FRANC: To si rekla | samo | nalašč, ti!- Povej, Francka, čisto resno te | A |
prašam in brez vse šale, če me imaš še malo rada... | samo | malo, Francka... premisli... ne odgovori precej | A |
hitreje: saj ne zahtevam veliko od tebe, Francka... | samo | toliko, da lahko porečeš natihoma: ”Malo te | A |
tako lepo sem si bil napravil gorko gnezdo, | samo | božjo srečo - no, vidiš, zdaj je šlo vse to | A |
FRANCKA: Ne muči me. Ne morem ti dati ničesar, | samo | žalosti in strahu, to sprejmi vbogajme, drugega | A |
FRANCKA: Maks! . / . / stran 40 . / MAKS: | Samo | poslovit sem se prišel.Kje je Nina? | A |
FRANCKA: O ne, Maks, nič ni prepozno. | Samo | zasmej se in bodi vesel in misli, da je pomlad | A |
pripoveduješ. Pusti vse drugo, Maks, in povej mi | samo, | če me imaš rad. MAKS: Čutil bi zmerom, da | A |
KANTOR gre k durim v spalnico, ki so bile | samo | priprte in jih zapre: Sédite.Pride nazaj, | A |
HANA: Ne dotakni se me z roko! | Samo | zaradi otrok prenašam greh in sramoto in Bog | A |
Grde sanje so bile in jih ni več... | Samo | sanje so bile med tabo in med mano in jih ni | A |
zmerom. Če pojdeš, Francka, boš vzela s sabo | samo | košček, prav majhen košček mojega srca...Pojdite | A |
Vstane. Eno | samo | hrepenenje mu nazadnje ostane, temu listu v | A |
Bolezen je, hujša od kuge. Zastrupila ni | samo | mene; ves zrak je je poln, prepaja ga kakor | A |
stene, resnica je ta ječa, ki nam ni uklenila | samo | telesa, temveč tudi srce in misel, resnica je | A |
fanta; slepar si mu rekel in lažnivec in tat, | samo | zato, ker je bil spletel svoji devici nekaj | A |
pa je morda za take stvari že od vekomaj eno | samo | pismo ... tako kakor fraze na vizitkah: pour prendre | A |
zasmehom ... Morda bi vse lahko razodel z eno | samo | prisrčno besedo namesto s stoterimi praznimi | A |
popije, ne more popiti? Povsod je luč, povsod | samo | živo življenje, kamor se ozrem; ali pa so moje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |