rano (101-200)

šla k počitku in jo naprosila, da naju zjutraj	rano	pokliče, ker morava priti do Beljaka.Ko sva	A
je obvezoval Vorha. . / . / stran 37 . /	Rano	mu je zaprl s kosmiči pukanja, nato s povoji	A
razgalil bluzo, da je pokazal pod ključnico	rano,	kamor se je bila krogla zataknila. »Bog te je	A
se je v hlev, postajal na predrju in čakal.	Rano	jutro je že bilo, ko ni več strpel in je spet	A
dan triumfa. Osrednja cesta se je prebudila v	rano	jutro okrašena kakor indijska nevesta bogatega	A
Po Iztokovem in Epafroditovem begu se je že v	rano	jutro razburil ves Bizanc.Kakor požar v preriji	A
Če ti razodenem bridkost, ali bi ti ozdravil	rano?	Ali bi ti otel mojo glavo?«	A
Alanka!« Srce ga je zabolelo, ko je zagledal	rano	na lepem vratu in v desnici nož.Odvalil se mu	A
sakála brezbrižno staro pesem, gospodar je v	rano	jutro hodil krog skladovnic in prešteval žaganice	A
Grem!« V	rano	jutro je šel k materi in ji razodel, da mora	A
počivata ‒ če zares počivata ‒ zakaj kdor ima	rano	na srcu, nima počitka.In onadva imata rano,	A
rano na srcu, nima počitka. In onadva imata	rano,	vem, da jo imata!Če je srce strohnelo, pa ta	A
travnikih so murni veselo zaškripali novo pesem.	Rano	sonce je poklicalo Silvestra in ga obsulo z	A
terase se je polagoma spreminjalo: rani krompir,	rano	zelje in rani grah so ju zavzeli, zato pa so	A
mnogo občudovanja in tako vsaj malo ohladil	rano,	zadano fantovemu samoljubju zaradi skromnega	A
tudi srebra nikar ne nosi. Ampak pojutrišnjem	rano,	Jokec, pojutrišnjem!“ ”Prišel sem prosit	A
”Ne misli nanj in zaspi mirno. Zjutraj	rano	pridem pogledat.Lahko noč, soseda!“	A
večerna zarja, ni hotela ugasniti, če je bilo	rano	jutro, se ni hotelo zdaniti. Nenadoma se	A
že tod nekoč, pred davnim časom. V nedeljo	rano,	ko se je vzdigala zlata zarja nad ravnino in	A
razred realke. Nekega jesenskega jutra sem se	rano	vzdramil; danilo se je komaj, v izbi je bil	A
interesanten je moški, kadar leži ubit, široko	rano	na čelu, bled obraz, polodprte ustnice vse blede	A
beseda, ne moja! Vi ste zdravnik; pokazal sem	rano,	pa jo zacelite!« Zmerom bolj se je čudil	A
Jernej?« »K pravičnim sodnikom se napotim, že	rano	se napotim, zdaj pa bom spal!« »Le zadreml	A
bom malo na klopi počival; jutri pa naprezite	rano,	če imate koleselj, da se popeljem do železnega	A
steklenici je bilo žganje. Bodalce je zarezalo v	rano,	zakričala je, Bog se usmili, steklenica je ležala	A
zgodnje mladosti. Zjutraj sem se vzdramil zelo	rano,	še preden je sijalo sonce.Hladno jesensko jutro	A
je hripavo od bolečine, kot da bi ji rezali	rano.	Vzdignila je roko in metala po sobi: kolače,	A
idealen. Ako si jo poljubil, čutiš na ustnih gnilo	rano,	ki se ne dá izmiti ...“ Zunaj je pihal sever	A
bilo sitno pri srcu. ”Znamenja so in takoj	rano	sem premislil in dognal, kakšna znamenja.Zatorej	A
kaj bi govoril, jokal bi morda celo! ... Jutri	rano	stopim tja, hitro stopim, povem svojo besedo	A
... Tudi	rano	ni šel in tudi ne opoldne. Ko pa se je njegovo	A
je vprašal in je legel v mokro travo. ”Jutri	rano	se napotim!“ je odgovoril najmlajši. ”Trava	A
pa sem rekel: pod zarubljeno streho. -- Jutri	rano	se napravi na pot, napravi se brez slovesa,	A
sklonijo k pritlikavcem ter odgrnejo skrito	rano.	”Saj veste, gospod, da sem velik prijatelj	A
in veliko skrb ... laže si useka človek veliko	rano,	nego da bi se zbodel z buciko v dlan!...“	A
. / stran 219 . / ”Zdaj lahko noč, zakaj	rano	vstanem jutri!“ Še bližje durim je pomeknila	A
Ampak kedaj pojdeš? Še to noč, jutri	rano	že?Ne odgovoriš, ker ne moreš odgovoriti.	A
je globoko in je zatisnila oči ... Vstala je	rano	in je delala ves dan, dokler se ni bližal mrak	A
”Ob kateri uri?“ ”Časih	rano	zjutraj, časih pozno popoldne, že pod mrak!	A
lek, ki ozdravi celo najhujšo in najnevarnejšo	rano,	rano smešnosti.Poznam človeka, ki ti po vseh	A
ozdravi celo najhujšo in najnevarnejšo rano,	rano	smešnosti.Poznam človeka, ki ti po vseh svojih	A
preteklosti s tako mirnim in veselim srcem kakor na	rano,	ki je že zdavnaj zaceljena?Gledava nazaj --	A
vrnila! ... Povrne se morda že nocoj, že jutri	rano!	“-- ”Da bi se ne vrnila!	A
nekateri so stopili h krojaču, zdravnik mu je močil	rano.	Mihovu se je zdelo, da so ga tepli in suvali	A
razbičano to moje ubogo srce, da ni za nobeno	rano	več prostora.Drugim sonce, meni noč; drugim	A
PROFESOR MASLOVINA IN DRUGI I	Rano	zjutraj sem se napotil iz mesta.Spomladansko	A
In nisem spal vso noč ...	Rano	zjutraj je stopil poet v mojo izbo; od dolgega	A
razbolela. Nekatero je imelo široko in globoko	rano,	presekano je bilo kar na dvoje in je kazalo	A
se je nagnusni madež sam spremenil v široko	rano,	tako živo, kakor da je bila zadana šele sinoči	A
veselo brez zlega! Zakaj, o gorjé: za to črno	rano	ni bolnišnice in ne zdravnika na svetu! -	A
Tisto noč, ko sem se bil namenil, da zjutraj	rano	pobegnem, je bila pri meni in mi je povedala	A
njej in sem ji rekel na glas: ”Malči, jutri	rano	pojdem.“ Nekoliko so se stresle trepalnice	A
poznal, je stopil k ubitemu, da bi mu odgrnil	rano.	Luka je vztrepetal in je obrnil glavo v stran	A
težko, trudno spanje je bilo podobno omotici.	Rano,	še pred zoro, se je napravila mati v hribe z	A
”Zares, čemu bi ga ne dal?	Rano	zjutraj se odpeljeva, nedelja bo in sonce.Jaz	A
so črne skrbi, je prezgodnja utrujenost, je	rano	spoznanje, iz ponižanja in trpljenja porojeno	A
Planil je iz postelje, pa je videl, da je še	rano	jutro.Vsa hiša je bila tiha, na ulici pa so	A
bojnih pohodih in o bojni sreči, kar poči v	rano	jutro alarmni strel.Dušman je tu!	A
Herbartovi tem huje, spoznavši, da je padla tako	rano	zmaga na njihovo stran.Ko uvidi Herbart, da	A
oglodanih kosti. Trg se prazni, Juranka stoka z novo	rano	v srcu, neki kupec si jo ogleduje: »Hm, kure	A
Utrujen sem. Morda pride pomoč ponoči ali	rano	zjutraj.Res, dolgo se mudijo Kranjci.	A
jim povešajo oči. Zadah smrti je puhnil v	rano	jutro ... »Vojkovič!« bega Herbart s pogledom	A
Zaradi Tebe, sladki Jezus, za ‚obvezo’ na Tvojo	rano	ob senceh, kamor se Ti je trnje zadrlo!« In	A
dobrote revežem in prosjakom, ki so prihajali	rano	zgodaj.Potem je šla k sveti maši.	A
Danes ti je petindvajset let. Strašno	rano	ti bodo vsekali v drob, a umrla ne boš.Stara	A
naravno božanstvo bi ji bilo usekalo hujšo	rano	v čutnice, kakor jih je mogel zdravnikov nož	A
kaj kupil zanjo. Ali Juri je bil vstal precej	rano	in odšel z doma, in Anica ni vedela, kaj je	A
nikoli ni slišala Katra takih besed. V živo	rano	je zadel fant z opombo, da je na Peči prav za	A
nekako zlobno. Ko pa mu je Anica obvezovala	rano,	je prešel ta smehljaj v smehljaj vse druge vrste	A
nesrečno dete brez ljubezni in brez matere.	Rano	zjutraj je bil vstal Lipe in odšel in se vrnil	A
Gospod, kar z menoj pojdite. V hlevu leži in liže	rano.	«Orožnik je odšel s fantom in se ustavil pred	A
Pušar. Anica je odšla k otroku, namočila mu	rano	z oljem in jokala: saj je trpela dvojno bol	A
ne,« je šepetala. Poljubila ga je v obraz, na	rano	in se nato odtrgala od njega in zbežala.Dijak	A
hodil obvezan, je potegnil staro lasuljo čez	rano.	Truden in slab je stal na hodniku in čakal, da	A
potno čelo. Nato se je nasmehnil: »Palec široko	rano	imam na glavi.« »Ali ste padli?«	A
je razburila. Bila je kakor strupen obliž na	rano.	Tolminci niso več le pravdarji za svoje svoboščine	A
stisnil Duša zobe. Defacis mu je šel po svinec v	rano.	Ranjenec je škrtal z zobmi.	A
Vipavskem,« je zastokal Peter. Defacis mu je izpral	rano	in ga obvezal.Potem mu je dal piti in mu postlal	A
spati, ni povedal. Govoril je Petru, ki je imel	rano	v prsih, in Janezu Gradniku, ki je imel rano	A
rano v prsih, in Janezu Gradniku, ki je imel	rano	v duši, kakor se je sam udaril, ko je malo prej	A
potolažila z Rajmundom, ko sva si ogledovala njegovo	rano	na kolenu in moje premočene škornje.	A
slana na ta cvet in da ga je ožgala, da je moral	rano	zveneti, je bila tragična usoda drobne naše	A
pravi trenutek, vliti nekaj zdravila v skelečo	rano.	Vprašal je ponižno: »Smem izpregovoriti odkritosrčno	A
dobil nekje malo zidarsko delo, da je moral	rano	od doma.Istotako je gospod študent bil že vstal	A
Drugemu vdana! Čemu mi iznova in iznova sekate to	rano?	Čuti moram vedno ta mrtvaški zvon!	A
meni bo ostro brušen meč, ki mi zaseka globoko	rano	v trpeče srce!« »Doživeli bodemo novega Petrarka	A
platna okrog roke ter mu mazilil in mazaril	rano,	da je bilo res čuda, če se je končno vendarle	A
Jurij Ljudevit je vstajal nekaj dni sèm prav	rano	zjutraj ter z mano obiskoval sveto mašo.Zmotili	A
Povedati vam moram še nekaj! Jutri na vse	rano	bode visel nekdo na vejevju tega drevesa in	A
ošabnem obrazu, kako mu dobro de, da je na vse	rano	jutro smel zasmehovati svojega nevarnega nasprotnika	A
grad, streljali so nanj, da je moral s krvavo	rano	odriniti!« »Vitez Sonce!«	A
te slave, udaril me je Bog ter mi odprl staro	rano	na pregrešni moji duši.Oj, da sem tebi bil pokoren	A
in, vgnezdivši se v nje, hladila mi skelečo	rano.	Bog te varuj, dragi moj Bogomir, strašnih tistih	A
so zadetega bojnika in zdravnik je preiskal	rano.	»Živ je še, ali zadet je nad srcem!	A
ga položili v posteljo. Zdravnik je zavezal	rano,	kakor je vedel in znal; ali bolniku se ni hotela	A
roko pa si je tiščal prsi, kjer je imel globoko	rano,	kakor bi zabraniti hotel, da bi mu v tem trenutku	A
kar je poprej nosila ona, ki si jo je izbral v	rano,	prvo ljubezen svojo.Kontesa je tudi to opazila	A
prevrnili in obrnili, je imel na hrbtu grdo	rano,	pri kateri je bilo odteklo njegovo življenje	A
Tu je bila rana.« Na sodnike je pogled na to	rano	močno vplival, zatorej so vprašali Agato, ali	A
ostrorobat sirovec, dva žeblja in nekaj igel.	Rano	je zavezal in nato kruljavo hodil nekaj tednov	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani