Najina srca še niso vajena sreče; roža je bila presajena v tujo zemljo in njene korenine še niso našle studencev v tej prsti, doslej tako peščeni in nerodovitni.
Zakaj se ne spominjava preteklosti s tako mirnim in veselim srcem kakor na rano, ki je že zdavnaj zaceljena? Gledava nazaj -- in v tvojih očeh vidim bojazen in tudi moje zaupanje je tako majhno in moja radost je kakor obsenčena.