Sklonil se je lahno, pobral cvet in ga ravno tako lahno pritisnil k ustom. Potem pa ga je skril v obleko na razburjeno srce in občutil je srečo, kakor je občuti zaljubljen dijak, če mu je usoda slučajno v posest dala pisan trak ali kaj takega, kar je poprej nosila ona, ki si jo je izbral v rano, prvo ljubezen svojo. Kontesa je tudi to opazila v jasnem steklu.