prav (701-800)

imela v sobi na omari? Vse to bilo bi zame	prav	verjetno, seveda tákrat; zdaj pa, ko vrtnarim	A
napisana in predložena okolju, postane glavna oseba	prav	bralec. Določeno literarno delo deluje nanj	A
obliki, se Krajnc podaja v svet sonetov, saj so	prav	vse pesmi napisane v tej zahtevni in tako rekoč	A
sprehajalcih in zaljubljencih v parku. V pripoved	prav	na koncu, ko prispe do starih hiš, na katerih	A
pesnik razmišlja, je na videz znova enostavna, a	prav	s tem razprta mišljenjskemu svetu slehernika	A
koncev samo druga plat neskončnega vsemirja. In	prav	to je še en podatek v prid dobri poeziji.Ta	A
kot sneg na jesenske rože. Rože se sklonijo	prav	do tal, do rjave prsti: Nazadnje se vse na zemlji	A
prvo hrapavo drevo objel. Res je včasih človek	prav	po pasje srečen. Železni zmaji Tako se	A
lastovke, listje in čas. Ceste so umazane,	prav	tako zvezde in listi. Jutra so brez sijaja.	A
vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s	prav	srčnimi čutili! POGLED V NEDOLŽNO OKO Nikar	A
ter duri odpiram, zapiram. In bil samostanu	prav	veren ključar o pozni, o rani sem uri, utrujeni	A
je rod. To Alah veleva, in »prerok« to ‒ ni	prav,	o junak, ni prav li tako? V gore balkanske koraka	A
veleva, in »prerok« to ‒ ni prav, o junak, ni	prav	li tako? V gore balkanske koraka junak,	A
glav′, za njim pa listek bel, ta listek táko	prav′	, da cesar ga bo vzel. Petelin je zapél, danica	A
z otroki gorja? Sva nesla bleščavo v dar,	prav	do višin. Polja so gorela, hrepenela ‒ čas je	A
In tvoja hiša je odprta v tem�.	Prav	nič ne vidim, po stopnišču gredoč v temi.‒	A
umremo, ali moramo iti, poniževani, ubiti, in	prav	je, da imamo mnogo sovražnikov. IV Naš pogum	A
poslušali burjo Nocoj smo poslušali burjo in	prav	nič nismo spali; tiho o vsem čudnem in strašnem	A
morski valovi. Nocoj smo poslušali burjo in	prav	nič, prav nič nismo spali; mislili smo, kako	A
valovi. Nocoj smo poslušali burjo in prav nič,	prav	nič nismo spali; mislili smo, kako bi lepo bilo	A
labodi ‒ pomladni oblaki. Tja grem sam, sam,	prav	sam, v duši s tihim, nevihtnim svitom, jaz grem	A
tihim, nevihtnim svitom, jaz grem sam, hočem	prav	sam za sončnim bogom Svetovitom. Od tega življenja	A
Zakaj v tej pokrajini kameniti je vse lepo in	prav,	biti, živeti, boriti se in biti mlad in zdrav	A
sanj in kot junak zavestno podrl sem iluzije	prav	do tal. Z očmi zaprtimi sem vse podiral in mislil	A
....................... 55 Dekle, poglej me	prav	...........................................	A
........................... 175 Lisička je	prav	zvita zver ................................	A
.............................. 224 Nocoj je	prav	lep večer .................................	A
sabljico pripasano, puškico nabasano? »Jaz bi te	prav	rada imela, ko bi rev′ca sama smela, pa mi mam	A
od daleč zagorske zvoné. Zagorski zvonovi	prav	milo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso.	A
ženil, se bom spomladi, takrat se imajo ptički	prav	radi. Majnik zaveje, sonce se smeje in mi ogreje	A
Hojladrija hojladrom ... Ko psi zalajajo po vasi	prav	naglas, ljudem naznanjajo, da gre moj ljubi	A
Fantič odšel je daleč po svet′, tamkaj je videl	prav	dosti deklet, zbral si je ljubico, belo golobico	A
cvet. . / . / stran 57 . / Dekle, poglej me	prav	Dekle, poglej me prav, da t′ ne bo jutri žal	A
/ Dekle, poglej me prav Dekle, poglej me	prav,	da t′ ne bo jutri žal, da ne boš rekla, da sem	A
b′lo, ko b′ te ne b′la.« Ljub′ca, poglej me	prav,	da t′ ne bo potlej žal, da t′ ne potečejo drobne	A
Ena ptička priletela, ena drobna ptičica in je	prav	lepo zapela, ena drobna ptičica. O pomladi je	A
Ena ptička priletela, ena drobna ptičica in je	prav	lepo zapela, mi srce utolažila. In tako mi je	A
Eno pesem č′mo zapet′ Eno pesem č′mo zapet′,	prav	žalostno za slišat′, od en′ga žegnan′ga britofa	A
ni špetira, kralj pol′h petlarja leži in se	prav	n′č ne zbira, al′ berač al′ pa glavač pa n′č	A
gorah, so djal′, da je b′lo na Dolenjskem.	Prav	pridno je držal kozarček v rokah, zahajal k	A
včasih pa godrnja, včasih pa, kjer me vid′,	prav′	: »Le še prid«. Fantje se zbirajo Fantje se	A
še ne pogleda me, zavber dekle. Štumfke ima	prav	plavé, zlate oringeljce, zlate oringeljce, zavber	A
eljce, zlate oringeljce, zavber dekle. Rdeča je	prav	lepo, stopa tud′ fajn drobno, fantov zadost	A
jaz pa pojdem, jaz pa pojdem k ljub′ci v vas.	Prav	narahlo bom potrkal, da se mam′ca ne zbude,	A
men′ je le za dekle moje, če me ona zapusti.	Prav	na sredi moj′ga srca ena rožica cveti, če ne	A
potrkam gredoč, potem pa se dol naslonim, pri tebi	prav	sladko zaspim. Ko zjutraj se jaz prebudim, prav	A
sladko zaspim. Ko zjutraj se jaz prebudim,	prav	žalostno se držim, ker moram od ljubice preč	A
pisemce do moje ljubice. Ko pisemce prebrala je,	prav	milo se jokala je, le jokaj, jokaj se, dekle	A
v janki skakal Ko sem še v janki skakal je	prav	luštno b′lo, kol′ca sem po hiš′ potakal, var	A
bo vas vse okrog, kakšna čenča sem jaz bil že	prav	od mladih nog. Tralala ...	A
bom pa povedal, kak je vojaški stan: menaža je	prav	slaba, komis pa je neslan. Kukavica lepo kuka	A
jala, al′ ga bom zatavšala al′ ga bom prodala.	Prav	poceni ga ne dam, sem ga težko dobila, rajši	A
Le predi dekle, predi Le predi dekle, predi,	prav	lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud	A
ki obleko vso domačo ima, dr dr ... Le predi	prav	vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde	A
bo gnala. . / . / stran 177 . / Lisička je	prav	zvita zver Lisička je prav zvita zver, pod	A
/ Lisička je prav zvita zver Lisička je	prav	zvita zver, pod skal′co ima svoj kvartir. Pa	A
radi, radi, radi, radi, mi se imamo radi, radi	prav	zares! Zakaj se ne bi imeli, radi ...	A
pošto poslala, naj pridem nocoj k njej v vas.	Prav	počasi, potihoma priti, narahlo poklicati jo	A
maram, je polna masti, še goska pretolsta mi	prav	ne diši. Presuhe ne maram, ta je le za post	A
luštno biti, tam je dosti mleka piti. Pastir pa	prav′	: juhe, juhe! na planincah luštno je. Na planincah	A
sije, ko dolince še megla krije. Pastir pa	prav′	: juhe, juhe! na planincah luštno je. Pastirica	A
krav′ce pase, ona ima svoje špase. Pastir pa	prav′	: juhe, juhe! na planincah luštno je. Pastirica	A
žgance kuha, v lon′c ji pade ena muha. Pastir pa	prav′	: fej, fej, fej, fej! take žgance sama jej!	A
v starih časih Nekdaj v starih časih je res	prav	luštno b′lo, v gostilno sem zahajal in vince	A
vid′lo dno! . / . / stran 225 . / Nocoj je	prav	lep večer Nocoj je prav lep večer, jutri bo	A
225 . / Nocoj je prav lep večer Nocoj je	prav	lep večer, jutri bo svetel dan. Fantje se zbirajo	A
živi. Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa	prav	sladko zaspi. Oj, rožmarin, oj, rožmarin Oj	A
Okoli hišice so same rožice, kjer moja ljubica	prav	sladko spi. Pa glih na žnabeljček sem jo jaz	A
, pa kol′kor tol′k′, pa mor′mo bit′ vesel′,	prav	zares! Pa men′ se dekle smil′ Pa men′ se dekl	A
vej′ci obsedi. Gor na vej′ci se je sukala,	prav	lepo je zakukala: kuku, kuku, kuku, kuku, saj	A
čevelj švedra. Jaz jo bom navadil, da bo na oba,	prav	zares. Tiridirajson, pa moje dekle, tri kamenčke	A
, en fantič mim′ pride, korajžen mladen′č.	Prav	milo jo vpraša: Oj, deklica ti, zakaj ′maš tak	A
sva se srečala Pod klančkom sva se srečala,	prav	milo se pogledala. Solzne so b′le naj′ne oči	A
ljubezen st′ri. Pod klančkom sva se srečala,	prav	milo se pogledala. Ko sonce zajde za gore, boš	A
rožnatih planin. Si cvetje ogleduje nabrano	prav	skrbno, ne poje več veselo, ne grabi več seno	A
jo žanje, jo glav′ca boli, jo glav′ca boli,	prav	zares. Tri dni jo že žanje, tri snopke ima,	A
na roke, kol′k žuljev ima, kol′k žuljev ima,	prav	zares. Polje, kdo bo tebe ljubil Polje, kdo	A
imela boš drugega! . / . / stran 297 . /	Prav	lepa je trnovska fara Prav lepa je trnovska	A
stran 297 . / Prav lepa je trnovska fara	Prav	lepa je trnovska fara, še lepši je trnovski	A
zrejo dol na nas, na to trnovsko lepo vas.	Prav	lepi so trnovski fantje, še lepše so Trnovčanke	A
lepše so Trnovčanke. . / . / stran 298 . /	Prav	luštno je polet′ Prav luštno je polet′, ko	A
. / stran 298 . / Prav luštno je polet′	Prav	luštno je polet′, ko sliš′mo ptičke pet′, ker	A
čas, kedor če slišat′ ga, naj pride v vas.	Prav	luštno je jesen′, v vinograd z ženko grem, kjer	A
ženko grem, kjer trtica rodi, pozabim na skrbi.	Prav	fletno je pozim′, ko za pečjo sedim, kozarček	A
boš spal nocoj. Pa v moji kamrici, se res	prav	sladko spi, ko sončece posije, se nagelj razcveti	A
tak milo pojo: so mene zmotile in dekle mojó,	prav	zares. Prešmentane citre, tak milo pojo: so	A
tak milo pojo: so mene zvabile, še tebe bojó,	prav	zares. Pridi, Gorenj′c, z mrzle planine Pridi	A
‒ pod goro ... . / . / stran 316 . / Ptiček	prav	majhen je Ptiček prav majhen je, po drevju	A
stran 316 . / Ptiček prav majhen je Ptiček	prav	majhen je, po drevju ziblje se, poje lepo, poje	A
na vasi bil, na oni kraj potoka, slišal sem	prav	mili glas, se moje dekle joka. Le jokaj se,	A
kedaj bo treba umret′. Zglasila se je kukav′ca,	prav	žalostno zakukala. Kuku, kuku, kuku, kuku, tako	A
zahvalim se lepo, ker ste mene zredili, učili	prav	lepo. Naj vam roko zdaj podam še za slovo, nemara	A
jokajte za mé! . / . / stran 358 . / Spomlad′	prav	luštno je Spomlad′ prav luštno je, ko vse se	A
358 . / Spomlad′ prav luštno je Spomlad′	prav	luštno je, ko vse se veseli, začno te ptičke	A
pa poje veselo kuku, saj je ustvarjen′ tako.	Prav	luštno je polet′, začenja rž cvetet′, ker kar	A
v hramu veselo pojo, saj je ustvarjen tako.	Prav	luštno je pozim′, ko za pečjo sedim in fajf	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani