Možje bi bili še nekatero rekli zoper Turke in gospodo, pa se je v rebri nad samostanom baš tačas oglasil rog ‒ dogovorjeno znamenje, da straža vidi sumljive stvari. Tlačani so onemeli, potlej pa zavpili kar v en glas: »Jezus, Marija ‒ Turki!« Straža, ki jo je gospod Ambrož postavil tudi v lino samostanskih zvonikov, je začela biti plat zvona, a zbegani tlačani in samostanci so zdaj tudi sami opazili dim za Krko, za Muljavo in povsod ondod okoli. »Turki ... Turki!« je vse vpilo in begalo okoli samostana.