nova beseda iz Slovenije
mora, kdor slavi pesnika Grüna, častiti tudi | politika | Auersperga, saj je zadnji potrdil in izpeljal | C |
svetnikov, s katero so nasprotovali proslavi v čast | politika | A. A. Auersperga. Nasprotovanja pa so izbruhnila | C |
bila v krizi, ki ji ni videti konca, saj se | politika | vodi brez jasnega cilja, zadeve pa se rešujejo | C |
deželni ravni je še možna visoka nacionalna | politika | - na občinski pa se preprosto zahteva, da se | C |
Drvimo v jezikovno zmedo. Naša zunanja | politika | temelji na sporazumu z Nemčijo, notranja pa | C |
odnosih, saj sem dal vsem jasno vedeti, da sta | politika | in posel pri meni ločena ...Naj se nihče ne | C |
goriški grofiji. Tam je bila morda res vladna | politika | podpirati slovanski element in tako spodbujati | C |
Drvimo v jezikovno zmedo. Naša zunanja | politika | temelji na sporazumu z Nemčijo, notranja pa | C |
VI/1 Deželni predsednik Winkler, slovenska | politika | in kranjski Nemci 1883-1893 Kranjski ustavoverci | C |
Sueß iznašel izraz "Politik der Winkelzüge" [ | politika | ovinkarjenja - op. a.]. Schaffer je nato obsodil | C |
bilo eno redkih društev, v katerem nezdrava | politika | še ni obrodila destruktivnih sadov in v katerem | C |
sveta ni hotela slaviti pesnika Grüna, temveč | politika | Auersperga, ki za Slovence, sploh pa za Ljubljano | C |
dela. Jasno je torej, da je šlo za slavljenje | politika | A. A. Auersperga (ne pa pesnika Grüna) oziroma | C |
proti Nemcem in Avstro-Ogrski, ko jim njena | politika | ne ustreza.Nemškoliberalna opozicija je vztrajala | C |
kar že od nekdaj ustreza značaju slovenskega | politika. | Konfuzradikalci spet grozijo z ustanovitvijo | C |
sporazum z Nemci. Slovenska, posebno pa klerikalna | politika | se je zdela Nemcem sploh neznačajna: Značaj | C |
pred časom že drago stala. Da je slovenska | politika | neiskrena, so Nemci zaznali tudi iz predvolilnih | C |
liberalcev in njihove dvoličnosti, saj "klerikalna | politika | ne more biti na Kranjskem pogubna, v sosednjih | C |
Tisoči in tisoči primerov kažejo, da je naša | politika | kljub tej koaliciji vseskozi nacionalna (tj | C |
bratov na periferijah, pomislite, kaka narodna | politika | bi potem bila mogoča, pomislite, da bi se potem | C |
narodna stranka. Ona se je po vplivu nekega | politika | (dr. Tavčar: Franceljna s Kamna) prva spustila | C |
oblasti. Neznačajna in nezvesta strankarska | politika | liberalne slovenske stranke je bila edini in | C |
in nemške manjšine. Do zadnjih let je nemška | politika | v Avstriji bolehala za fiksno idejo, da mora | C |
disciplina in zaupanje stranki, ki pokaže edino pot. | Politika | na lastno pest ni nič drugega kakor neznačajnost | C |
sodelovanju s slovenskimi klerikalci. Vendar jim ta | politika | ni prinesla veliko več od gole "ohranitve posestnega | C |
osredotočeni na lastne deželne probleme. Dunajska | politika | se je umaknila v ozadje njihovega zanimanja | C |
presojali takole: Do zadnjih let je nemška | politika | v Avstriji bolehala za fiksno idejo, da mora | C |
diplomatsko prefinjenih prijemov dr. Schwegla. Ta | politika | uveljavljanja interesov nemške skupnosti se | C |
Koroškem in Štajerskem ni pravega posluha. | Politika | kranjskih Nemcev tudi v tem obdobju ni bila | C |
sploh izogibalo verskih vprašanj. Slovenska | politika | tako ni imela ultramontanske podobe, kakor je | C |
se je lahko izvajala tudi deželna in lokalna | politika. | Sicer večinoma ni šlo za visoko politiko, ampak | C |
ni možna ustrezna socialistična [socialist] | politika. | " Pri vprašanju, kako spoznati takšno družbeno | C |
zakon" (etika), "forma" (estetika) in "dogodek" ( | politika) | .Pri tem ne gre za neposreden odnos, kajti v | C |
heterogenimi jezikovnimi igrami (spoznavanje, etika, | politika) | , ki pripadajo drugačnemu redu od prej omenjenega | C |
akcijo, filozofija pa je v tem okviru vedno že | politika. | V nasprotju s tem je nemška tradicija (tej pripada | C |
Prepeluhu: "Pa za deset godina opet će biti rat!" | Politika | pač ne sloni na načelih, temveč na interesih | C |
statičnih izračunih", so prišlo do svojega glasu. | Politika | je postala množična - posledično pa tudi demagoška | C |
krutosti ponuja prav benthamovska "kaznovalna | politika" | .Sam Bentham je vztrajal, da že načelo koristnosti | C |
pristop, kot ga uveljavlja benthamovska kaznovalna | politika, | katere edini smoter je preventiva, bistveno | C |
izstopi tisto, čemur bi lahko rekli etika in | politika | po meri užitka, kot nemisljivo filozofije človekovih | C |
načela, na katerih temeljijo morala, pravo in | politika. | Vendar pa Sadova "anarhična dekonstrukcija" razsvetlj | C |
takega kot etika užitka in seveda, posledično, | politika | užitka, če pa sta etika in politika, kolikor | C |
posledično, politika užitka, če pa sta etika in | politika, | kolikor implicirata razmerje z Drugim, po definiciji | C |
ukazovanje-podreditev, strogo vzeto, apolitičen. | Politika | se začne, ko se vzpostavijo razmerja med svobodnimi | C |
realizacija despotizma strasti zato, ker ni | politika. | Drugi Sadov model političnega režima, ki "prevaja | C |
ki je postal ministrski predsednik. Njegova | politika | je bila bolj kot mestom naklonjena podeželju | C |
sprejeti tudi kratenje mnogih liberalnih pravic. | Politika | Živkova namreč ni bila naklonjena pripadnikom | C |
padcu Živkova je bila represivna manjšinska | politika | odpravljena.Demokratični režim je ustavil brutalno | C |
samo 9632. Vzrok je bila močna asimilacijska | politika, | ki je odrekala temeljne človekove pravice vsem | C |
ozemlje, vendar je bila vselej poražena. Bolgarska | politika | je v bistvu nacionalistična in šovinistična | C |
državama znova začeli slabšati. Bolgarska | politika | je zanikala obstoj makedonskega naroda ter dokazovala | C |
gospodarsko ter politično podporo, bolgarska | politika | še vedno poudarja, da ne more priznati obstoja | C |
pa se je v zadnjih desetletjih 14. stoletja | politika | do teh posesti spremenila; že leta 1370 naletimo | C |
znanstvenih disciplinah: etika, matematika, | politika | itn. Vsak od nastopajočih bi govoril o svojem | C |
vendsko", na kar je vplivala zaostrena narodna | politika | madžarske vlade in prihod po W. A. Lambertu | C |
lüsztvo navcsi nyegovo krájnszko recs. Tó je | politika | bila, naj sze nas právi sztári szlovenszki jezik | C |
V izseljenstvu nas v tem času 'žuli' vladna | politika | RS, ki nam poleg do izseljencev krivičnih zakonov | C |
preobračanja: "politična folklora" : folklorna | politika | (ta zveza je skonstruirana - le za tukajšnjo | C |
besed odseva vse, kar kasneje srečamo v vojni; | politika | se zlije s poezijo, fikcija pa zamenja resničnosti | C |
Friedell 1993: 10), ki podobno kot diplomacija in | politika | stvari razlaga v prid vsakokratnega sebičnega | C |
Evropejce po vojni prepričala samo pacifistična | politika. | Ta zadnja in edina, a obenem tudi največja napaka | C |
poražena stran ne želi ponovitve, neumna pa | politika | reparacij in popuščanja, ki je samo še podpihovala | C |
sestavni del politike. Po drugi strani pa | politika | ni bila sestavni del vojne, saj se je slednja | C |
ofenzivnosti je delovala tudi takratna evropska | politika, | ki jo je določal že tradicionalni spor med Nemčijo | C |
žgoča in nerazrešena vprašanja, o katerih uradna | politika | tudi med vojno ni želela razpravljati. Ljudje | C |
dobre besede. Po njegovem mnenju je »francoska | politika, | politika demagogije [...], ki bo [...] uničila deželo | C |
Po njegovem mnenju je »francoska politika, | politika | demagogije [...], ki bo [...] uničila deželo« | C |
tudi politično sporočilo ‐ Periklova vojaška | politika | je bila razmeroma slabo sprejeta (gl. Tuk. 2 | C |
Zakoni močno vplivalo na Aristotelovo delo | Politika | , s tem pa tudi na kasnejše (denimo Polibijeve | C |
narediti isto, kar je poskusil kasneje sam v delu | Politika | ‐ na strogo empirični osnovi obravnavati vprašanje | C |
kot socialnem bitju, kamor sodita Etika in | Politika | .Za zgodovinopisje in teorijo države sta pomembni | C |
in teorijo države sta pomembni Poetika in | Politika | . Poleg omenjenih dveh skupin velja omeniti | C |
nauke o pesništvu prenesla na to področje. | Politika | [173] Aristotelova Politika je nadaljevanje | C |
Politika[173] Aristotelova | Politika | je nadaljevanje njegove Nikomahove etike | C |
vprašanje državne ureditve, s katero se ukvarja | Politika | . Delo ni dokončano. | C |
ustrezno poglavje), "atidografa" Androtiona,[203] | politika | Timoteja[204] idr. V času svojega pedagoškega | C |
filomakedonska" stranka, ki se je zbrala okrog | politika | Evbula in govornika Ajshina, si je prizadevala | C |
in senat ter njihove vojne, skratka, predvsem | politika. | Pisanje zgodovine je Rimljanom vedno pomenilo | C |
Livij ni pisal niti s stališča senatorja niti | politika, | bil je izšolan v retoriki, zato so bile za sodobne | C |
je dobila kraljevski naslov. Judovska zunanja | politika | je bila uspešna (ekspanzija), v notranji pa | C |
osebe, njeno življenje pred nastopom vlade, | politika | in dogodki za časa njenega vladanja, značajske | C |
Ana seveda ni mogla predvidevati; Aleksijeva | politika | do Benetk, denimo, je Bizanc zlasti v gospodarskem | C |
eoblikovanja srednjeveške družbe. Po drugi strani je | politika | odkrila zgodovinopisje, zaradi česar je to postalo | C |
ministrom francoskega dvora in to je pametna | politika. | Res je, isti narod v dvajsetletni oddaljenosti | C |
resnični temelj modrosti. Pesništvo, teologija, | politika | in fizika imajo vsak svoje privržence in nasprotnike | C |
politiko, da je veliko bolj verjetno, da jo bo | politika | skvarila. Kakšna naj bi bila torej sodba, dragi | C |
pokazati, kje so meje tega sorodstva, kje se | politika | in zgodovina dotikata, kje se začneta ločevati | C |
razloži iz vrste preteklih dogodkov, kar pa naj | politika | po doseženem razumevanju in pridobljenem spoznanju | C |
ljudje, ter spomin na to ohraniti za vse čase. | Politika | pa se v celoti nanaša na delovanje.Prizadeva | C |
življenju ravnajo dobro in pravilno. Zgodovina in | politika | se razlikujeta skoraj tako kot teoretična in | C |
tako kakor ga zahteva tudi od detektiva ali | politika. | Menim, da obstajajo tri različne funkcije zgodov | C |
politike in s tem do običajnega prepričanja, da je | politika | poglavitna gonilna sila človeške zgodovine. | C |
je dodatno povečal potem, ko je antisemitska | politika | vichyjske Francije onemogočila sodelovanje Marca | C |
ideološko pretiravanje individualnega. Da je vsaka | politika, | ki cilja na spremembe, »močno počasno vrtanje | C |
in ravnanja. Nenadoma je prvo mesto dobila | politika, | razumljena kot raven, ki zajema največji del | C |
Bil je sposoben, a egocentričen, in njegova | politika | v peloponeški vojni je Atenam večkrat zelo škodila | C |
Bull, London 1965. [925] N. Machiavelli, | Politika | in morala, Ljubljana 1990, str. 145. [926 | C |
humanistike, slovenstva in slovenskega naroda. | Politika | Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je | C |
identitete«, ki ni v prvi vrsti nekakšna defenzivna | politika, | se pravi omejena na zahtevo po bodisi (za)varovanju | C |
znanosti v okvirnih programih Evropske unije. | Politika | zadnjih desetih let na področju mednarodnega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |