nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Rimski zgodovinopisci iz časa pozne republike in principata so za razliko od grških pisali predvsem o polpreteklih in sodobnih dogodkih, le redki zgodovinarji iz republikanske dobe ‐ in kot zadnji Livij ‐ so začeli svoje zgodovine pri začetkih Rima, da bi tako poudarili veličino rimske države in tiste zgodovinske vidike, ki so največ prispevali k njenemu vzponu. Univerzalna zgodovina jim je bila, v nasprotju z grškimi zgodovinarji, tuja, zanimalo jih je javno življenje rimskega ljudstva, forum in senat ter njihove vojne, skratka, predvsem politika.
Pisanje zgodovine je Rimljanom vedno pomenilo resno opravilo, zato je tem bolj presenetljivo, da so se rimski zgodovinopisci nasplošno premalo zavedali težav, povezanih z iskanjem resničnega poteka preteklih dogodkov, posebej če je šlo za bolj oddaljeno preteklost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani