nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Nesporno pa je pričujoči govor, ki je sicer edini ohranjeni primer pogrebnega govora iz 5. stoletja, v veliki meri drugačen od številnih kasnejših primerov iz npr. 4. stoletja, ki so oblikovani po splošni formi: uvod ‐ mnenje o govoru ‐ hvalnica mrtvih ‐ formularni zaključek.
Periklov govor je namreč v večji meri hvalnica Aten (sicer res v končnem kontekstu hvalnice padlih), ki je seveda idealizirana in izrazito poudarja antitetično vlogo Šparte; njen globlji namen pa je bil najbrž v prvi vrsti spodbuditi domoljubna čustva Atencev, poleg tega pa je imela tudi politično sporočilo ‐ Periklova vojaška politika je bila razmeroma slabo sprejeta (gl. Tuk. 2,21), kar je hotel s svojim govorom vsaj delno popraviti, a mu ni uspelo (gl. Tuk. 2,59 in 65).
2,34 Pozimi tega leta so Atenci na državne stroške pokopali prve padle v tej vojni; pokopali so jih po svojih ustaljenih običajih, kar poteka tako: tri dni poprej postavijo
oder ter nanj položijio ostanke[104] umrlih in vsakdo lahko za svojega padlega prinese poljubne darove.[105] Ko pride čas za pogrebni sprevod, položijo na deset vozov, po enega iz vsakega okraja, krste iz cipresovine, v katere denejo ostanke umrlih iz posameznih okrajev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani