nova beseda iz Slovenije
Zakaj? | Pojem | kulture se je kot splošni pojem, ki se ne nanaša | C |
Zakaj? Pojem kulture se je kot splošni | pojem, | ki se ne nanaša le na posamezne značilnosti | C |
je tako postala skupni posamezni in avtonomni | pojem, | ki je zaobsegal celoto človeške družbe ali dejavnosti | C |
Stoletje pozneje je Johann Gottfried Herder razvil | pojem | kulture, s katerim, kot pravi Welsch, mnogi | C |
ločena od kultur drugih narodov. Herderjev | pojem | kulture torej na neki način zahteva, da je določena | C |
takšne oblike kultur presegajo tradicionalni | pojem | kulture in posegajo skozi kulturne zamejitve | C |
1.3. | Pojem | krasa se še vedno širi 2. | C |
imenovati kraški in kras postane obči strokovni | pojem | za določeno lastnost ozemlja. Na prehodu v tretjo | C |
deželo. Vse tri razvojne faze je doživel tudi | pojem | vulkan, ki izvorno izhaja iz italijanskega imena | C |
ko je začelo pokrajinsko ime Kras prehajati v | pojem | kras, je vzrok odstavek iz knjige Oryctographia | C |
nasploh apneniške predele ... na kar se povezuje | pojem | pustinjskih, kamnitih, razdrapanih tal."(Str | C |
težko razlikovati, kdaj imenujejo kras kot občni | pojem | in kdaj kot ozemlje, saj so v nemščini pisali | C |
naslovu uporabljena beseda kras povsem določno kot | pojem | in ne več kot pokrajinsko ime, je leta 1861 | C |
njo danes povezuje določen morfološkogeološki | pojem. | Dvoumno uporabljenega izraza 'kraške formacije | C |
nemške strokovne literature. Kako je nastal | pojem | kras, je ob koncu preteklega stoletja v svojem | C |
Prevzetju pokrajinskega imena Kras za splošni | pojem | so botrovali ne le veličastni naravni pojavi | C |
1.3. | Pojem | krasa se še vedno širi Vzporedno z nastajanjem | C |
stoletja. Odkritje Postojnske jame leta 1818 je | pojem | krasa še bolj povezalo z jamami. Geologom, ki | C |
stoletja začeli razširjati pokrajinsko ime Kras, je | pojem | sprva pomenil značilno površje v krednih apnencih | C |
mnenja, da je kemično raztapljanje osnovno za | pojem | krasa, sprva nekaterih kraških oblik v nekarbonatni | C |
naslednjih poglavjih. Pripomniti pa je treba, da se | pojem | kras še vedno širi, saj ga spoznavamo z vedno | C |
Poseben hidrološki tip je zajezeni kras. | Pojem | je nastal v francoskem krasoslovju (karst barré | C |
Škocjanske jame. Slovenska etnologija pozna poseben | pojem | - jamske pastirske kulture. Najstarejše segajo | C |
predstavo o bivanju hudiča v jami se navezuje | pojem | hudourne jame.V hudourne jame so pri nas verjeli | C |
števila jam na kvadratni kilometer, poznamo tudi | pojem | rovnatosti (kavernoznosti).Izračunavamo jo iz | C |
kanal (Gams, 1965). Šušteršič in drugi (2001) so | pojem | razširili na jamo podzemeljske Pivke, ki poteka | C |
strokovnih razpravah speleothem, ki pa je širši | pojem. | Eden prvih nemških vodnikov po Postojnski jami | C |
med eno in drugo (npr. v Lokovcu). Ljudski | pojem | dolina je znatno širši od kotanje, ki ji strokovno | C |
pa se je v italijanski javnosti pojavil nov | pojem, | ki povezuje ljudsko ime fojbo z breznom, v katero | C |
nemščini "doline") mednarodni krasoslovni izraz oz. | pojem. | Pri nas ga ne uporabljamo, ker je dolina večpomensko | C |
Toda sčasoma se je v literaturi uveljavil | pojem | odprtega polja, ki je močno razširjena dolina | C |
prišteva polja z ravnim dnom k dinarskemu tipu in | pojem | polje razširja na vse večje kraške kotanje ne | C |
Pred poldrugim stoletjem, ko se je uveljavljal | pojem | kras, smo se ob tej besedi najprej spomnili | C |
Gustav Bergmann leta 1953 "spravil v obtok" | pojem | "lingvistični obrat", ki ga je pozneje do stopnje | C |
zakonih izmikanje resnici (ki je tako ali tako | pojem | iz metafizičnega slovarja), saj ne upošteva | C |
kot metaforična gravitacija. Ozemljenosti - ta | pojem | ima poleg elektrotehničnega pomena tudi čisto | C |
novativnosti začel izživljati v igrivi kombinatoriki. | Pojem | resničnosti je prenehal korespondirati z razmerji | C |
Za denar. Ostali so morali na | pojem | resnice pozabiti.Ker pač še vedo, da se z denarjem | C |
zgolj obrobna funkcija, a prav zato je ključni | pojem, | ki napotuje na meje aristotelovske etike.Po | C |
če temelji na realnem in ne na fikciji, ki je | pojem, | s katerim Bentham označi evokacijsko moč govorice | C |
razloga volje, ki naj bi veljal za vse. Kajti " | pojem | srečnosti", kot pravi Kant, "ničesar specifično | C |
pravi Kant, svoboda pa v utvaro, himerični | pojem. | Ne moremo sicer reči, da je po Kantu čista volja | C |
Kant zakon situira na mesto vzroka, spremeni | pojem | vzročnosti, s čimer zaznamuje radikalni obrat | C |
Kantu gre nedvomno zasluga za to, da je fiksiral | pojem | vzroka, in sicer tako, da ga ni prepustil Bogu | C |
da ne ve, kaj je, kaj hoče. Že sam centralni | pojem | analize, nezavedna želja, implicira, da sta | C |
zapisano v matematičnih formulah, je izvotlila | pojem | Dobrega in razveljavila phronesis kot zanesljivo | C |
treba "svobodo zavreči kot ničen in nemožen | pojem" | . In narobe, če hočemo bitju, katerega bivanje | C |
pri čemer izstopata kot kristalizacijski točki | pojem | univerzalnega in avtonomija volje.Lacanu naj | C |
Lacanu naj bi šlo za to, da: 1) diskreditira | pojem | univerzalnega, zato hoče pokazati s pomočjo | C |
prebivalstva. Ime Makedonija je geografski | pojem, | ki se nanaša na območje, že dolgo naseljeno | C |
se je v slovenski historiografiji uveljavil | pojem | "računska knjiga".Izraz je dobesedni prevod | C |
glavna knjiga itd.), v širšem pomenu pa je krovni | pojem | za vse knjige s finančno-računsko vsebino.V | C |
stoletja dalje se je vedno bolj uveljavljal | pojem | oskrbnika gradu (pfleger).Ta izraz so sredi | C |
neko nasprotje do cinsphenning, kot zbirni | pojem | za skupek vseh ostalih, to je necenzualnih denarnih | C |
običajno sprotno porabo živil lahko strnemo v | pojem | tekočih stroškov. Ta segment izdatkov v obravnavanem | C |
Kranjsko in Štajersko, vendar je kot geografski | pojem | pod imenom Marka - v njegovem najširšem pomenu | C |
da se je oznaka stewr uporabljala kot krovni | pojem | za različne, povsem urbarialne dajatve.Goriška | C |
Obstoj teles je potemtakem kontingenčen. Ker | pojem | neskončno popolnega bitja ne le ne vključuje | C |
ptičjo podobo. V ljudskem izročilu se pojavlja | pojem | ozvezdja: Škopnikovo (Škopnjekovo gnezdo).(Ovsec | C |
nekje zadaj za še tako grobim izrazom vgrajen | pojem | človečnosti.Včasih je to v okamenelem in ranjenem | C |
naslanja na teorijo strukturalistov (Bahtin - | pojem | dialoga) ter Lacanovo psihoanalitično metodo | C |
namreč vedno namenjen eliti. Poleg tega je že sam | pojem | prostega časa, ki so ga lahko namenjali razvedrilu | C |
najvplivnejša prekmurska naselbina v ZDA je bila zanj | pojem | izseljenske skoncentriranosti, ne pa zadnja | C |
kulture, so opisali z naslednjim odlomkom: " | Pojem | skupnost ima v anglosaksonski miselnosti drugačen | C |
avtorja, v manjši meri pa tudi drugi, zagovarjajo | pojem | "madžaronstva" že v času pred prvo svetovno | C |
njej do leta 1924. Madžaronstvo je politični | pojem, | ki označuje pripadnika nemadžarskega naroda | C |
osebnost avtorja. Ob vseh teh kriterijih pa je | pojem | literatura vendar zelo relativen.V začetni fazi | C |
črpa iz slovenske publicistike, kjer dobiva | pojem | folklore izrazito negativen predznak, posebno | C |
vulgarnega. Tudi v binomu z domačijstvom dobi | pojem | folklore sumljiv prizvok in podobno je v zvezi | C |
asimilaciji", kajti "Domovina ni geografski | pojem | in ne folklorističen, kot nekateri zaničljivo | C |
gledanje nanjo. Brez odbijajočega priokusa je | pojem | folklornega vključen v tole razmišljanje: "Verjetnejše | C |
ne gre vedno za slovstveno folkloro, morda pa | pojem | marsikdaj niti ni reflektiran, ampak uporabljan | C |
kot vrednoto. Podobno pozitivno je uporabil | pojem | Rastko Močnik leta 1988, ko so ga anketirali | C |
pozitivno konotacijo. Seveda pa v obeh primerih | pojem | označuje nekaj upadajočega.Je torej v tem, da | C |
študijo o (slovenski) slovstveni folklori in | pojem | opredelil: "Narodno pesništvo obsega vse besedno | C |
nepravilno zamenjavamo ali istovetimo ..." " | Pojem | 'ljudskosti' kot posebne kategorije, s katero | C |
vidika (Marx, Engels, Lenin); 2. kaj pomeni ta | pojem | za predmet narodopisnega preučevanja. V ta horizont | C |
saj je Valens Vodušek na novo definiral njen | pojem, | ko je bilo ime zanjo že zdavnaj utrjeno.A zdi | C |
utrjeno. A zdi se, da je prepoceni misel, da je | pojem | dobil novo oblačilo zgolj zato, ker so mu prejšnje | C |
Poljski etnolog Josef Burszta pravi, da je | pojem | "ljudskega" zgodovinsko obremenjen. Po Kremenšku | C |
Drugače se avtor ne osredotoči na obravnavani | pojem, | ampak ga predstavlja mozaično, glede na avtorstvo | C |
neke nižje plasti. V bistvu gre za tipološki | pojem, | ki se je oblikoval od romantike dalje, in sicer | C |
Jože Koruza pa tovrstno zbeganost reši tako, da | pojem | "ljudska tradicija" izostri v "ustno ljudsko | C |
oblikoval tudi z njegovo pomočjo. Tudi pri njem je | pojem | ustnega nadrejen pojmu ljudskega ("Toda dalje | C |
znanstveni termini, ki so pojmovno reflektirani. | Pojem | in znak terminologizacije je tu sprejet v "pomenu | C |
besedami: "Kdo ne bi rad pritrdil, da je jasen | pojem | o stvari, o kateri govorimo, prvi in najvažnejši | C |
razpravi o tej stvari? Se ve da jasen in pravilen | pojem | dobiti ni vselej lehko, pa ravno zato zgodovina | C |
prilastek izpuščajo, čeprav je to istovrstni | pojem | kot glasbena, obredna in slovstvena folklora | C |
govorimo. Ta površnost, ko se "v splošni rabi | pojem | folklora enači z ljudskim plesom ali sploh z | C |
radikalno. Zanju je ustno slovstvo bistveno širši | pojem | od pojava, ki ga tu imenujemo slovstvena folklora | C |
cerkveno pesem. Glede na širino, kakršna se je za | pojem | folklora uveljavila v nekdanji Jugoslaviji in | C |
strokovno profilirano: "Slovstvo je najobsežnejši | pojem. | S tem nazivom označujem vse narodno umovanje | C |
saj pretresa vrsto terminoloških vzporednic za | pojem, | ki ga želi tukajšnji spis ustoličiti kot slovstvena | C |
nazadnje do znaka in njegovega pomena za njihov | pojem, | to je njihov abstractum. Od kakovosti in globin | C |
teoretično definirati in med seboj razmejiti | pojem | /slovstvene/ folklore in /slovstvenega/ folklorizma | C |
razumevanja, ker pojasnjuje, da "ni statičen | pojem, | gre za stvari, ki so podvržene procesu spreminjanja | C |
igralski, pevec, pevski. Izvedenka iz folklore je | pojem, | ki pomeni proces: folklorizacija. Niko Kuret | C |
preoblikuje po svojem okusu, potrebah in domišljiji." | Pojem | je priročen Borisu Paternuju, ki ga sorazmerno | C |
tnografovo kot v pesnikovo beležnico." Zelo dobro je | pojem | folklorizma zadel Taras Kermauner: "Vesnanski | C |
doseže čim boljše prekrivanje pojma in termina. " | Pojem | je miselna enota, ki predstavlja posamičen predmet | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |