nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Kant torej z operacijo, ki je analogna Descartesovi, pokaže, da "subjekt prav v trenutku, ko ni soočen z nobenim objektom več, naleti na neki zakon". Gola zakonitost ni edino načelo, ki lahko določa voljo, temveč tisto, ki jo mora določati, kajti v nasprotnem primeru bi se dolžnost izrodila v golo blodnjo, zablodo, "ein leerer Wahn", pravi Kant, svoboda pa v utvaro, himerični pojem.
Ne moremo sicer reči, da je po Kantu čista volja v pravem pomenu podvržena zakonu, ker je od njega nerazločljiva, pač pa to velja za subjektovo arbitrarno hotenje, za samovoljo Willkür, ki lahko sicer izbere zakon, vendar brez jamstva, da bo tej subjektovi volji uspelo dvigniti se do zakona, do tiste stopnje torej, ko poslej hoče le po zakonu oziroma glede na zakon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani