pet (801-900)

Pa kako?	Pet	ur so me dalj priklenili, kakor je bilo sojeno	A
človeka, ki umira nasilno. V enem času je mislil	pet,	deset misli: »Kako je mogel reči grof kaj takega	A
Lucifer sit in bo mir dal.« »Ali je minilo	pet	ur, kar sem jih imel za zveste in trdne?« se	A
z enim mahljajem pravno premoč kanonikov ...	Pet	dni pozneje je poklical Foramiti župnika Štefana	A
izogibaje, da ne bi videl mimo ene vrste roječih	pet	jalovih.Pa jih je zopet in zopet moral gledati	A
trte cividinca, ki je dajala jeseni Koščerju	pet	polovnic ali dvajset bokalov kislega vina.Rojil	A
In tako dalje.« »In tako dalje, za božjo in	pet	krvavih Kristusovih ran, naj bi Vaše Veličanstvo	A
tak galjot ti je.« . / . / stran 116 . / »Še	pet	sto ga ni, kar nič se ne laži,« je zavpil Skoračnikar	A
čaka ogorščina, o svetem Martinu semensko žito,	pet	meric ajde, mernik turščice, če si kmet, in	A
Usmilite se me.	Pet	otrok imam.« »Otroke imaš,« je odnehoval Zorut	A
»Še ovaditi bi te moral.	Pet	tednov zapora dobiš za prvo, dva meseca za drugo	A
Vedno je Matija ob treh že doma. Danes pa je že	pet,	pa ga še ni.« »Poti so grde,« jo je tolažil	A
nauče, je grofica napravila na dan redno po	pet	in še več obiskov. Grof Rabatta je bil tedaj	A
glumi prav njega. Na oder prilomasti tedaj	pet	mož v vihrajočih plaščih in širokokrajnih klobukih	A
da bom plačeval v Kanalu,« je rekel Karnel. »	Pet	grošev poti do Gorice se ti smili,« je rekel	A
pri priči tudi zaobljubila. Še več je dala: »	Pet	let zdravja, Mati božja, samo ne daj, da bi	A
Bandelovimi podnajemniki. Bilo jih je sicer le kakih	pet	sto mož. A pridružili so se jim domačini.	A
Zmagamo,« se je zasmehljivo popravil, »niti	pet	sto ne bo naredilo križa!In če bi vsaj pet sto	A
pet sto ne bo naredilo križa! In če bi vsaj	pet	sto bilo samcev kakor sem jaz, izgubljencev	A
ni odgovoril. Za strnjeno četo je šlo posebe	pet	ljudi. »Kdo pa ste?« je zopet vprašal Kanalec	A
Ljubljane čez Loko na Cerkno osem sto Nemcev;	pet	sto mušketirjev in tri sto grenadirjev.Podglavar	A
BOŽIČNI VEČER LETA 1713 Na Ljubinju pri Kavčiču se	pet	otrok tišči peči, v njih sredi sedi stara Kavčičeva	A
Tako je pač bilo.	Pet	let je ležal tu.Nekega jutra se je dvignil,	A
jutra se je dvignil, pa je sonce posijalo.	Pet	let je trpel dotlej.Skoraj privadil se je že	A
Nasploh ob krompirju. Čeprav nas je bilo samo	pet	in čeprav je bila kmetija srednje velika, samo	A
popila tri litre malinovca in pojedla vsak po	pet	kremnih rezin.Tovarišica naju je ob tej vnetosti	A
glas štela. »Ena... dve... tri... štiri...	pet.	.. šest... sedem... osem... de‐vet...«	A
sem štedilnik na polovično stopnjo in čakal.	Pet	minut je minilo, mleko pa se ni niti premaknilo	A
minilo, mleko pa se ni niti premaknilo. Čakam še	pet	minut, nič.Čakam petnajst minut, niti smetane	A
niti smetane ni naredilo na vrhu. Čakam še	pet	minut in poskusim s prstom, ali se je vsaj kaj	A
poskrbeti za posebno reklamo. Napisala sva	pet	velikih plakatov.SIVČEVE IN STRŠKOVE LUTKE VABIJO	A
začela velika predstava. Na rokah smo imeli	pet	najlepših lutk, sam pa sem pokazal ljudem svojega	A
pritiskali iz gozda proti malinam, sva prepodila tudi	pet	fazanov, tri jerebice in eno podlasico.Ko pa	A
da ne živimo samo enega življenja, ampak tri,	pet,	tako rekoč neomejeno število življenj.	A
povrgla tri mladiče, stara mačka pa je imela	pet	mladih. Mlada mačka se je ob našem pregovar	A
po enaindvajset. Če pa so jih vzeli več ko	pet,	tudi po dvajset.»Kšeft« je dobro tekel...	A
stal na pedalih in jih poganjal naprej. Prvih	pet	metrov sva se peljala brez težav oba na istem	A
da žegnov ne bova naredila deset tisoč. »	Pet	tisoč pa zagotovo...Oba bova imela za veliko noč	A
sproti delala in prodajala. Ko sva jih naredila	pet	ali šest, sva brž skočila na kolo in jih šla	A
zmeraj znašli po trije, štirje, včasih tudi po	pet	posameznikov, ki so želeli kupiti žegen.Midva	A
pridrvel do gramoznice in zaprosil za plovbo za	pet	minut.»Grozno se mi mudi po zaklad na drugi	A
Prostovoljci, kaj čakate!« Najmanj	pet	jih je hotelo hkrati preskočiti mlakužo na najožjem	A
cvetjem, na sveže izkopani zemlji je ležalo	pet	belih vencev.Jokal sem za njim kakor za svojim	A
Komendske Dobrave pešačiti. Do tja je bilo dobrih	pet	kilometrov, to pa se ni ljubilo vsakomur.Zato	A
Zato je ob podobnih izletih vedno manjkalo	pet	ali šest učencev - iz zdravstvenih razlogov	A
je, da vsi tisti, ki kadijo, umirajo najmanj	pet	let prej kakor nekadilci...Med rakavimi bolniki	A
tako kakor velika zapeljivka. Ni minilo niti	pet	minut, ko se je pod mojo klopjo znašel listek	A
pleteni košari vso hrano jaz. To pa je bilo	pet	svežih jajc, dve zagozdi kruha in pol litra	A
do mojega sola z visokim a‐jem. »To je mojih	pet	sekund!« si mislim sam pri sebi ter še posebej	A
Skrb lovcev me je ganila do solz. »No, za	pet	maš bo ravno prav...« je začel mešetariti domov	A
ne morete pustiti presvetlega cesarja, da bi	pet	minut v miru počil, falotje!« Užaljeni	A
popoldneva se je na farovškem dvorišču znašlo	pet	občinskih odbornikov, ki so prišli k meni po	A
sem postal najvišji slovenski posestnik. Za	pet	goldinarjev sem kupil najvišje zemljišče - na	A
skupaj odnesli na vrh Triglava. Bilo nas je	pet:	mojster Belec je dal svojega pomočnika, sam	A
najmanj tri metre snega. Po zametih pa tudi	pet	in več. »Rine v gotovo smrt...« sem si	A
je bilo ljudstva v Vratih. Ostalo ga je le	pet	litrov - v štiriindvajsetem sodčku, pa še to	A
eden je srečno odskočil in ostal živ, drugih	pet	pa je plaz odnesel s seboj in jih pokopal pod	A
določeno. Po kosilu, na katerega sem povabil tudi	pet	duhovnikov in vse druge sodelujoče z Gorenjske	A
teden sva se s svojimi orli ukvarjala najmanj po	pet,	šest, tudi po sedem ur. S sokoli pa	A
po tlaku. Tema bi bila, da ni malone vsakih	pet	korakov ob steni gorela svetilnica, ki je razširjala	A
Kurirji, naprej!«	Pet	vojakov pristopi.Vsakemu naroči, kam naj odrine	A
torej, nama pa, ki sva te vodila, daj vsakemu po	pet	lir, ker je tako predpisano v dekretu nadškofa	A
rumeni stražnik; »za to pot znaša pristojbina	pet	lir.Plačaj!«	A
mesta. Hiše so bile zidane v štiri in še celó v	pet	nadstropij; od vznožja do vrha so kazale stene	A
različne oddelke. Oni, ki so imeli na listkih po	pet	palic, združili so se v posebno tolpo in zasedli	A
tisti stroj, pri katerem je stala vsaka vrsta po	pet	palic.Drugi, z desetimi palicami na listkih	A
Ko odmeva, opazim, da se je napotilo za nama	pet	bratov kapucinov. »Čemu korakajo ti za nama	A
zakadi prah izpod njega. Takisto stori tudi onih	pet	redarjev in se od silne vdanosti zvija po tleh	A
veliko pušico v roki. Plačati se je moralo	pet	lir vstopnine, kar je odgnalo nekaj radovednežev	A
vse to je urejeno preizvrstno. Kadar je otroku	pet	let, vzamejo ga roditeljem in ga oddadó po spolu	A
v kuhinjo! Meni in sestri Evlaliji plačaj po	pet	lir!To so stare naborske pristojbine!	A
pater poročnik ostro. Mož se je že bal za svojih	pet	lir. »Jaz govorim tako!«	A
ker se za sorodstvo premalo brigam: »Več kot	pet	let te ni bilo pri nas.Svoji ljudje morajo s	A
Povedal sem, da grem zjutraj na Blegoš, češ da že	pet	let nisem bil gori. »Oh‐ta,« se je oglasi	A
Danijel pa ga je prehitel: »Za	pet	Kristusovih ran, molči, Mlačan!Saj se vendar	A
name, je zakričal: »Pa naj bo devet tisoč in	pet	sto!Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar tiho!	A
pregovoriti, da bi odnehal od nje! Devet tavžent in	pet	sto - pa Bog daj srečo!« Ko sem vendarle	A
končal razpravo, »pa naj bo! Devet tisoč in	pet	sto!« »Ta je pametna!« je kričal Danijel	A
Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in	pet	sto - pa Bog daj srečo!« Privlekel je	A
Privlekel je Mlačana k meni. Skoraj	pet	minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo, potem	A
pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are	pet	sto goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel	A
pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo: »Za	pet	sto si naju udaril, naj bo!Ali pozabiti ne smeš	A
»Koliko si dal?« »Devet tisoč in	pet	sto.« »Si vse plačal?«	A
In kako tudi ne? Celih	pet	mesecev so na to meščanstvo različni dvori,	A
Ti so se v dvornih vozovih pripeljavali za	pet	in pet minut ter vselej so jih sprejeli z vojaškim	A
se v dvornih vozovih pripeljavali za pet in	pet	minut ter vselej so jih sprejeli z vojaškim	A
zaklical: »Tu sèm, knez Metternich, tu sèm!« Že na	pet	korakov je snel knez Metternich klobuk ter se	A
koliko plačajo najvišjemu kuharju?« »Čul sem, da	pet	goldinarjev za vsako glavo.« »Grozno, grozno	A
udeleženec plačal cesarskemu kuharju, pa je znašala	pet	goldinarjev. Vse to je bil uredil pokojni Zmagoslav	A
kakor je kdaj bil sklenjen v starem Frascatiju!	Pet	let in še nekaj več je preteklo, odkar sva bila	A
Vsak po tri!«	Pet	jih je določil, ki naj bodo za ves razred kaznovani	A
preiskave! Kakor vselej, tako tudi danes tistih	pet,	ki so mu bili najmanj simpatični.Eksekucija	A
verigo, kar je bilo po kronistovem mnenju vredno	pet	do šest tisoč goldinarjev. O tem daru so se	A
veličanstvi s svojim spremstvom, potem ko sta skoraj	pet	mesecev bivali v Ljubljani.Naši blagoslovi so	A
ima vendar nekaj več od tebe, pa bi še nosil	pet	prstov na pregrešni roki!Ali« - tu se je zopet	A
brzdal konja z eno roko, z drugo pa je sukal	pet	vatlov dolgo sulico in niti za trenutek ni izgubil	A
Za čudnim tem jezdecem so peljali v sprevodu	pet	prav krasnih turških konj, pokritih z dragocenimi	A
vem, naj li prinesem vina ali ne!« »Tako mi	pet	Kristusovih ran, prinesi ga, Marjanica!« moledoval	A
. / . / stran 108 . / Včeraj si zakvartal	pet	goldinarjev in s točajkami se pečaš, kakor bi	A
In sam se je ustrelil!« »Za	pet	ran božjih, sam se je ustrelil!« In Urša se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani