pet (701-800)

gledali, ko jim je ponujal krojač celo obleko za	pet	goldinarjev. ”Prokleti Mihov, lehko se nosi	A
Prokleti Mihov, lehko se nosi gosposko; hotel je	pet	goldinarjev samo za delo!“ Mihov se izprva	A
denarja!“ Mati je segla pod blazino in je rekla: ”	Pet	goldinarjev ti dam ... pa pridna bodi in Boga	A
dam ... pa pridna bodi in Boga ne pozabi!“ - ”	Pet	goldinarjev - kaj ste nori, mati?Vse mi dajte	A
naglas. Tudi mati se je zasmejala in je naštela	pet	svetlih goldinarjev in jih je položila na mizo	A
na upanje; kredita je imel v žganjarnici do	pet	desetic. Ko se je razpravljal, je gledal po	A
steni kakor . / . / stran 118 . / v bolnišnici.	Pet	študentov je že prišlo, Lojze je bil šesti in	A
V tretji šoli!“ je ponavljal pisar. ”No, še	pet	let, pa bo že v lemenatu.Kako mine pet let,	A
še pet let, pa bo že v lemenatu. Kako mine	pet	let, človek bi si ne mislil!-	A
ozrle nanj njegove srepe sive oči. To je bilo	pet	goldinarjev, ali dolg je bil velik, še pet jih	A
bilo pet goldinarjev, ali dolg je bil velik, še	pet	jih je bilo treba, najmanj še, brez vsega drugega	A
koliko pa je dolžan?“ ”Deset goldinarjev;	pet	jih je dal župan ...“ Tresla se je od pričakovanja	A
prišel iz prodajalnice, ji je naštel v roko	pet	svetlih goldinarjev. ”Kadar bo fant doma	A
domači postelji in sanjalo se je tako prijetno. ”	Pet	bo, Lojze, morava na pot; vstani!“ Oblekel	A
grem pogledat, če še živi. Nisem je videl že	pet	let in ona misli, da se vrnem v kočiji, z dvema	A
si prišel v domovino?“ ”Na državne stroške,	pet	dni sem se vozil - ali prijetna vožnja je bila	A
Zračunala je hitro. Čašico brinjevca, to je	pet	novcev; za dva novca kruha ...Treba bi bilo menjati	A
stolni cerkvi nasproti. Prižgal si je vsakih	pet	minut novo cigareto ter jo vrgel nepopušeno	A
Oče me je ozmerjal, ker sem zapravil tistih	pet	krajcarjev, že veš zakaj“ -- bonbonov je kupil	A
opreznimi prsti, odpiral je duri pač dolgih	pet	minut, zato da bi šum ne zašepetal v tišino	A
mrtvaški mraz iz tiste sto sežnjev globoke, na dnu	pet	čevljev široke kotanje, kamor so bili nekoč	A
”Večno veselje!“ -- ”	Pet	čokolad, tri kave, eno mleko!“ -- -- -- --	A
Prvi je rekel: ”	Pet	let bo že, pet dolgih let, ko sem se poslovil	A
Prvi je rekel: ”Pet let bo že,	pet	dolgih let, ko sem se poslovil od svoje neveste	A
brunu pa je sedela stara siva mačka in krog nje	pet	mladih, nedolžnih muckov.Zakričal sem, kakor	A
sem se prestrašil; navijal sem jo pač vsakih	pet	minut, ker sem bil uverjen, da zaostaja; da	A
sem naštel do tristo, sem sodil, da je minilo	pet	minut; pogledal sem - in glej, minilo jih je	A
”Tak ne kriči! ... Saj sem rekel, da nimam ...	pet	forintov, pa mir besedi!“ Potrkalo je na	A
štirinajst let, imam že deklet na vseh prstov	pet!	Minca! ...	A
”Kaj je bil na fronti?“ ”	Pet	mesecev.Ob Dnestru jo je izkupil.	A
Moj Bog!“	Pet	ali šest let je ni videl, pa se mu je zdelo	A
utrgal jo je kakor jabolko z veje in je šel ...	Pet	let v zemljo zakopanih ... spomin grize v srcu	A
povrnila v njegovo srce vsa osvobojena sreča. ”	Pet	let suženjstva, pet let zaklenjen v eno samo	A
vsa osvobojena sreča. ”Pet let suženjstva,	pet	let zaklenjen v eno samo izbo, priklenjen k	A
utrgal si jo kakor jabolko z veje in si šel.	Pet	let v zemljo zakopanih -- spomin grize v srcu	A
nikakoršnih. Od studenca, ki je bil oddaljen dobrih	pet	minut, nosili so vodo v škafih.To pa ni izdalo	A
sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu	pet.	V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in	A
recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo	pet,	ali kvečjemu deset minut.Gledali smo na uro	A
res - človek, ki ve, da ima glavo na plečih in	pet	prstov na roki, ne pogine nikjer, ne more poginiti	A
je hipoma, ozrl se je in se je prestrašil.	Pet	mesecev, da, pol leta in več že ni hodil tod	A
vanj komaj vidne črte. Na akademiji je bil	pet	let skoro nepretrgoma; samo dvakrat je bil v	A
razrezane klobase. Zaslužila je na teden po	pet	goldinarjev, ali poleti časih po dva meseca	A
v eni sami sobi po deset ljudi in jih spi po	pet	na dveh posteljah; srca razjedena od sovraštva	A
pravem času: osleparil jo je bil neki človek za	pet	goldinarjev, oskrunil jo ter izginil; bil je	A
goldinarjev na mesec! Preveliko res ni bilo za	pet	ljudi, ali bilo bi lahko bolj skromno, posebno	A
bogve kakšne zlate neumnosti, osleparil jo za	pet	s solzami in stradanjem prisluženih goldinarjev	A
potem je vstala in legla zopet; tako je minilo	pet	tednov.Okna so bila tesno zagrnjena; v sobi	A
-	Pet,	šest tednov, zadehlih, vročih dni, - in če je	A
neizpremenjen, toda že mrzel in trd. Sedela je mrtva	pet	ur.In tako je ostalo samo življenje, zadnja	A
je bil zastavil uro in tako je imel v žepu še	pet	ali šest goldinarjev. Namenil se je, da jih	A
kakor kozarec vina!“ . / . / stran 96 . /	Pet	let je planilo mimo; ena sama pesem, napol ponevedoma	A
Mana je stopila v tesno izbo, ki je bila komaj	pet	korakov dolga in troje široka.Postelja je bile	A
si na polju! Kaj ti bom za lenobo plačevala	pet	goldinarjev na mesec in te še redila povrhu	A
postave pa jih je zasačila in jih je razgnala;	pet	ali šest je bilo ranjenih, nekaj pa so jih zaprli	A
Koliko še imaš denarja?“ ”Še	pet	tolarjev,“ je po pravici odgovoril Pavle.	A
napravil iztesat si posteljo iz sedmih desak:	pet	podolž, dvoje počez. Tudi je na svetu takih	A
Daj mi vode, Franc!“ ”Potrpi, Marica, samo še	pet	minut!... Hitite, človek!“	A
rumene valove, ki so šumeli tam spodaj, komaj	pet	korakov od okna.Stal je ob oknu in je gledal	A
groba. In stavila sva, kdo da umrje prvi, za	pet	lepih dišečih mandeljnov sva stavila, Bog vedi	A
dišečih mandeljnov sva stavila, Bog vedi zakaj za	pet	mandeljnov.In še tisti večer je potrkal na zid	A
suhimi prekljami - pa bi si kupila faško za	pet	krajcarjev! Denarja ima teta, sam Bog vedi koliko	A
nosiš, da si tako betežen?“ ga je vprašal. ”	Pet	jih nosim in težki so!“ je odgovoril Šimen.	A
izsušene ... Junak sem bil med njimi in sem doživel	pet	križev!“ Dolgo je premišljeval birič; nazadnje	A
šest jih leži na tleh, a onih je bilo najmanj	pet	sto, morda celo osem sto.Naj gredo k vragu!	A
utrujeni v domače kraje, a paša nese sultanu v dar	pet	tisoč nosov, Lamberg odhaja s svojimi domov	A
po dvajset konjikov se usipa, o, sto jih je,	pet	sto, tisoč in še več!A Herbart je imel zjutraj	A
Gospodje odbirajo dalje ‒ in že stoji za Bakičem	pet	in dvajset njemu primernih. »Vi odrinete takoj	A
se zavali dim v višavo, kliče borce v zbor. »	Pet	jih pojde v dolino Korane!Tam skličite kompanije	A
Herbart s spremstvom, za njim vsa njegova moč:	pet	sto, šest sto konjenikov Uskokov, Belih Kranjcev	A
na mestu ubij hudiča!« Janičarji jo urnih	pet	uberejo, odkoder so prišli, s seboj vlečejo	A
je Krupa oblegana, a se še ne vda. Brani jo	pet	in dvajset mož in vojvoda Bakič drži kristjansko	A
ostalo skromno, tiho. Nocojšnjo noč je oživelo,	pet	src je spojenih v eno, pet src drhti v tihi	A
Nocojšnjo noč je oživelo, pet src je spojenih v eno,	pet	src drhti v tihi harmoniji ‒ in Herbartu blesti	A
Petdeset huzarjev in ordonanc željno čaka gospoda,	pet	deset spočitih vrancev koprni po bojnem polju	A
kako je bilo to lepo! Vse sva pognala, vseh	pet	sto Turčinov, a tri bege spravila k preroku	A
še pletem, sladko Detece božje. Srajček imaš	pet	sto, trideset sto nogavičk, šestnajst sto rokavičk	A
misliti,« je rekla, »strašno, sestra Elekta.	Pet	tednov, pravi doktor, ne bi nič videla. Bolelo	A
Bolelo ne bi, pravi, in bolečine se ne bojim. A	pet	tednov nič videti!« Sestra Elekta je vedela	A
operacije odvisno, ali bo zdrava ali pa slepa, ne za	pet	tednov, za vse življenje.Strašna žalost ji je	A
operacija je sledila prvi. In zopet je minilo	pet	tednov in sestra Anakleta še ni smela videti	A
in krstili so ga za Jurija, in ko mu je bilo	pet	let, je izgubil očeta.Konji so se mu bili splašili	A
»Prodali so. Saj je že	pet	let od tedaj.Ali nisi dobila pisem?«	A
Šest sem ti jih dala,« je vikala Marjanica. »	Pet	si jih dala, pa jih štej,« je vihtela Neža šop	A
Katra maje z glavo. »	Pet,	pa naj vse gre po -« se roti mesar.	A
In vendar jih ni pregledovala. Zo	pet	in zopet so se oglasili v nji spomini.	A
Tam nasproti cerkve mu je stala hiša.	Pet	oken je bilo v hiši.Izza vsakega je gledala	A
dvaintrideset, ali tam teče še vedno: tri, štiri,	pet!	Hipoma odloži Katra stekleničico in	A
obsojena Anica, da čaka in čaka skozi tri, štiri,	pet	tednov dan in noč, ono isto pot ponavljaje,	A
Tri leta.« »	Pet,	če ti bo drago, ne bom te podila, ne!«	A
Jurij Kozorog, Simon Podoreh, deset Kavčičev,	pet	Krivcev, Hrast in Devetak ‒: tristo petinosemdeset	A
namestnik božji in bi 1 Ko sem prišel, sem našel	pet	nezakonskih v drugem stanu. Potem sem za grešnice	A
sedemdeset jajc, šest sirov in mleko za tri dni, po	pet	molznikov na dan.Ravne: dva funta masla ali	A
Ravne: dva funta masla ali obele, eno tele in	pet	solidov.Dolje: dve svinjski plečeti, star ovsa	A
136 . / Nato je napravil korak, dva, tri,	pet.	Tedaj je v kostnici zastokalo, a pridušeno, kakor	A
Vikar je skoraj stekel na Ilovico h kapelici.	Pet	korakov pred svetiščem je obstal.Pošastna je	A
Nato je krenila po poti v Zalaz. Vikar je šel	pet	korakov za njo ...Zdaj je postala in tudi on je	A
vidi ne cerkovni ne duhovni izpred oltarja.	Pet	kamenčkov izberi iz proda, enega vzemi v roko	A
Stregla jim je Lucija.	Pet	majolik z dišečim vipavcem iz zasebne župnikove	A
Tatje!	Pet	bokalov najmočnejšega vina so mi popili!Pa poceni	A
vprašal čez kratko: »Kdaj ga je zaprl?« »Že	pet	dni ga imajo v turnu.« »V turnu!« je vzkliknil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani