Tako ni ostal v kleti niti eden. Zanimivo pa je, da se je v nedeljo zjutraj prodaja obrnila v svoje nasprotje: na našem dvorišču so se zmeraj znašli po trije, štirje, včasih tudi po pet posameznikov, ki so želeli kupiti žegen. Midva sva jih kakor nora izdelovala prav do pol desetih, ko je bilo treba iti v cerkev.