pes (101-200)

um. Tone bi bil izhiral, kakor izhira zvesti	pes	za svojim gospodarjem, če se Oti ne bi bila	A
bilo človeškega glasu, samo včasih je zalajal	pes	in zakikirikal petelin. Sonce se je	A
bilo že devet let. Tulila je, lajala je kakor	pes.	Kar grdo je to napisati, a bilo jo je strašno	A
hkrati pa je pritajeno renčal, kakor priklenjen	pes.	Ko se je dobro naletel in se segrel, se je postavil	A
»Govoril bi z njim, pa se mi izmika.«	Pes	zalaja.Obrekar naglo privije stenj.	A
Prisluhnil sem, ali je vse tiho in ali spi tudi	pes,	ki o njem pravi napis na leseni deščici, da	A
Kakšen nos pa je to?« je govoril. »Kakor bi	pes	čepel v griču.«In tako je kajpak razumljivo	A
bil po rodu Čeh, se je drl vame: ‘Zapomni si,	pes	slovanski, da si Avstrijec!’Hotel je s tem reči	A
roba je trobil avtomobil, pri Hlipu je lajal	pes	- a vsi ti različni glasovi stvarnega življenja	A
s šibo in brca z boso nožico, potem pa se ji	pes	nenadoma zasmili, tako zasmili, da leže k njemu	A
usločeno telo, čisto upognjen je kot lovski	pes	pred startom, lovom, zadnjica mu tišči vsa koničasta	A
ovinkom je hiša, bela in svetla, na samem, je	pes,	ki se zaganja z verige.Dan je lahak in truden	A
popotniku ne ponudi vode in prijazne besede, ko se	pes	zaganja z verige.Kot kakšen neznan in zvedav	A
pod kožo, KARV RUČE KAKTI BIVOL, KAK STEKLI	PES	TULI, KARV KUNE, BLJUJE, KAK HMAJNA SE SMEJI	A
odskočile. Johana Ota je v obcestnem jarku vohal	pes.	Ni se vrnil.	A
vse pobiti, vse okužiti. Zdaj smo te dobili,	pes	salzburški. Zdaj se mu je zares že malo kuhalo	A
rodila, zunaj ob oglarski kopi tuli, zavija kot	pes,	sama in zapuščena je kot psica... ki bo zatulila	A
vsa zagotovila, je kljub temu skoraj zajokal,	pes	Aron je tulil kot ob materinem pogrebu, dekle	A
vrčem vina pred seboj in mu je pri nogah smrčal	pes	Aron, in poletel gor proti hribom, še danes	A
bilo tako, da bo sedel pred njenimi vrati kot	pes	čuvaj.Skupaj s pravim psom, ki se je privlekel	A
poplave, zadnje, kar je videla, je bil obupan	pes	na otočku sredi vode. Stegnila je roko k njemu	A
konjarji, ki s slamo drgnejo konjske hrbte, zvesti	pes	Aron, tudi grob dobre mamice, vse, kar je bilo	A
zmeraj je hvaležna, ker sta jo rešila iz vode,	pes	z uborno dlako in lepimi očmi maha z repom,	A
zarezgeta, kakor da bi bila konj in ne samo mula,	pes	jima v varni razdalji sledi, veselo zalaja,	A
mula nekaj časa gleda to valjanje in stokanje,	pes	leži zvit v klobčič zgoraj pod drevesom, mula	A
ljubilo hoditi, Še zlasti ne v takšen hrib,	pes	se je vlekel daleč zadaj.Ko so prišli blizu	A
SHEGEN, kje je Sveti Rok, ki te čuva, in zvesti	pes	Aron ob tvojih nogah, pomagaj, mama Neža, tam	A
ostanke hrane z robov, od nekod se je priklatil	pes,	njun klatež, neka ženska je zamahnila s palico	A
pomislila, a ga ni, cvilež je zbežal na cesto, ta	pes	je bil zato, da se ga brca, stisnilo jo je v	A
natančno razbrati, za kaj tukaj gre - les, romanje,	pes,	umrla žena, nemirna hči, ki je odšla od doma	A
ga je ostalo, da sme biti z njim zaprt njegov	pes,	tako ga je bilo manj strah podgan, ki so lazile	A
kjer so tekale podgane in je lajal sosedov	pes,	je bilo to pravzaprav eno in isto. Sredi	A
silnim pasjim laježem pometal hodnik ječe.	Pes	v gospodovi celici se je zaganjal v vrata in	A
z vročičnim pogledom in zadihan kot lovski	pes	je iskal njegovo, njuno, njeno sled.Mnogi dnevi	A
zato požiram prah in gazim po blatu, lovski	pes	na sledi, zato da smem kdaj ponoči slišati njen	A
ulijejo, ko ji povejo, da je umrl Aron, stari	pes,	dolgo jo je čakal, pogosto je ležal pred vrati	A
V Rigbyjevem baru vsako noč med vrati leži	pes	z veliko glavo in žre kocke ledu.V baru Rigby	A
Rigbyjev bar je odprt štiriindvajset ur. Martinov	pes	včasih zasmrči in vsi se smejejo. Gumbo	A
samo kadar igra. Melanholičen je samo Martinov	pes,	ki vse noči preleži med vrati lokala in od časa	A
nasajeno veliko glavo, oblomovsko, kakor Martinov	pes.	Bil je okrogel, a kotalil se je naglo, misli	A
Debbie dobi dvajset dolarjev na stavi. Martinov	pes	hrusta led.Ščurki lezejo iz špranj.	A
stol pod njim se je nevarno majal. Martinov	pes	je nekajkrat dvignil glavo in nalahno zarenčal	A
življenje.« Udaril je po mizi in Martinov	pes	je dvignil težko glavo ter se postavil na prednje	A
odšla. Ob osmih je legel med vrata Martinov	pes	in začel hrustljati led.Gospodar je sedel ob	A
Vstala sta in po svojih močeh odšla. Martinov	pes	je spal, vse je spalo, vse je počivalo pred	A
zavetnika. Med vrati je vsako noč ležal Martinov	pes	in hrustal led. Ana je telefonirala.	A
svetloba na pločnik. Med vrati leži Martinov	pes	in nalahno smrči. Osemnajsto poglavje	A
Jezusu je padla steklenica iz rok. Martinov	pes	je kratko zalajal. »Kolo je šlo z vlakom	A
»Glej,« je rekel. »To je tisti	pes,	pravil sem ti o njem.« Vrgel mu je kocko	A
pravil sem ti o njem.« Vrgel mu je kocko ledu,	pes	je šavsnil in jo pohrustal. »Martinov pes	A
pes je šavsnil in jo pohrustal. »Martinov	pes.	Martin pa sedi tu ob meni.«	A
Martin je pokimal.	Pes	je pohrustal.Vsi so čakali, da se bo zasmejala	A
Debbie, Debbie je nalahno pokimala. Martinov	pes	je legel med vrata.Jezus je pobral steklenico	A
bližini Meg, je skrbno hodil za njo kot ovčarski	pes.	To je bilo vse, nič drugega se ni zgodilo z mladimi	A
okrog njega. Zvečer leži na pragu puba Martinov	pes	in smrči, smrči in njegovo smrčanje se z mnogimi	A
2. Martinov	pes	in sanje. Pod oboki vroče kupole se najbolje	A
oboki vroče kupole se najbolje počuti Martinov	pes.	Leži med vrati, hrusta led, smrči, včasih zadovoljno	A
Angel nima individualne volje.« »Kaj pa	pes,	ima dušo?« »Martin!	A
Padec v snu je spomin na padlega angela.« »	Pes	ima dušo.Drugače se ne bi vozil z menoj po reki	A
Martin bo tam,« doda Debbie tiho, »in njegov	pes	tudi.« »Nobene knjižnice,« reče Gregorju, »knjige	A
načrt.« Med vrati prijazno zarenči Martinov	pes.	Njegova težka oblomovska glava počiva na prednjih	A
sprejel, je bilo ime Willy. Ob nogah mu je ležal	pes.	Willy je bil slep.	A
veter jo je premikal ali pa jo je ovohaval	pes,	poganjal človek ali se je dogajalo karkoli drugega	A
podobnega. Če jo je premikal veter, ovohaval	pes,	poganjal človek ali kaj, je nihala zmerom hitreje	A
sploh ga ne preseneti, kadar pomisli na to, da	pes	z vso svojo umazanijo, cucek, ki se lahko vrhu	A
neopaženo se je ulica izpraznila. Stari potepuški	pes	je bil zadnje bitje na drugače tako hrupni cesti	A
pozno in nikoli nimamo dovolj časa za malico. Še	pes	ima rad mir, ko jé, nas pa kar naprej obkladajo	A
gostilni. Dva stopita nekaj korakov za njo,	pes	za ograjo laja in se trga z verige. - Lev	A
zmeraj je vroče, prah se dviguje pod kolesi,	pes	laja, vse dokler gospodična z risbami ne izgine	A
radijskega sprejemnika. Na ulici je zalajal	pes.	Prav blizu je bilo slišati njegov lajež, ki se	A
je na trenutke spreminjal v čudno zavijanje.	Pes	je moral teči po ulici, ker se je lajež počasi	A
presedel. Nekje daleč, med hišami je spet zalajal	pes.	Potem je zamolklo udaril zvon.	A
Ker dela škodo. Potepuški	pes	dela škodo v lovišču, tako dolgo preganja srno	A
Dvignil je roko, obrnil gumb.	Pes	se je spet oglasil, zdaj nekje v daljavi, na	A
vekajočih pasjih krikov. Prostor se je ožil in	pes	je nekje spet divje, kratko, ostro zalajal.	A
človek po svoje lep. Rekel sem, da je tudi vsak	pes	lahko lep, če nima ravno pasjega življenja.	A
pa prenese, da mu gledaš nepremično v oči, še	pes	ne, še najmanj pa, če ti ves čas s tihim glasom	A
pripravljeno cigareto v rokah. Bil je tak osamljen	pes	iz nekega lovskega revirja v Bosni, mogoče je	A
da od nelagodja pogledaš stran, kot kakšen	pes,	ki mu kaj človeškega govoriš.Recimo: Kadar ti	A
Pobral se je.	Pes,	hulja, psihopat.Bal sem se ga.	A
sta pozabila na streljanje in se gledala kot	pes	in mačka.Kumer se je za hip celo zbal, da se	A
hrupen oblak naenkrat zapodil za njim, kot se	pes	zapodi za mačko šele, ko mu ta obrne hrbet.	A
nima niti časa niti goriva. Zajec in lovski	pes!	Šele ko hoče pes stisniti zobe okoli nemočnega	A
Zajec in lovski pes! Šele ko hoče	pes	stisniti zobe okoli nemočnega telesca in že	A
ima zajca v gobcu, zajec naredi skok vstran,	pes	pa ga ne naredi, saj ga vztrajnost vrže naprej	A
stisnjene, zoprno škripajoče zobe kot popadljiv	pes.	Videlo se mu je, da bi rad zakričal, a je le	A
njegovo nogo. Odsotno ga je božal po lepi glavi,	pes	je nekajkrat zacvilil; bil je navajen, da je	A
korakih je bil pri mreži in se prijel za rob;	pes	se je vzpel nanj, kot bi ga rotil, naj ne odide	A
prišla pogledat, če je vse v redu. Kakor obstane	pes,	kadar zavije okrog ogla in zadene na mačka,	A
birič, da zasleduje poštene ljudi kakor lovski	pes.	Zakaj smo ju pustili noter!	A
zaželjenemu prenočišču, kar zarjove nad njim velik	pes	in ga ustavi. »He, ljudje božji!« vpije Juri	A
/ stran 67 . / A tega ni bilo treba, zakaj	pes	naenkrat glasno zalaja in steče na nasprotno	A
prenočiti.« »Dober večer, oče!« spregovori Juri; a	pes	skoči zopet proti njemu in ga ne pusti naprej	A
kraju. Naenkrat pa zalaja nad njim Pečarjev	pes	in privabi gospodarja pogledat, kaj je.Vesel	A
dvorišču najpogumnejši, in krog domače hiše	pes	najhuje laja.Z neko ponosno dostojnostjo ogovori	A
Da te vendar, meni pa ni bilo všeč, da bi	pes	jedel kakor človek; toda bil sem kar tiho.No	A
bo časa!« To je že prav, pravim jaz in sedem;	pes	pa se k meni spravi, saj za meso je vsak pes	A
pes pa se k meni spravi, saj za meso je vsak	pes	sleden.Čakaj, belinček, pravim, danes boš moral	A
Gospod se hočejo izkazati in nabodejo mesa.	Pes	je pa zraven njih sedel.Na, belinček, pravijo	A
belinček, pravijo in mu pomole vilice. Kakor jih	pes	zagleda, pa zacvili in skoči s stola in zbeži	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani