na (301-400)

Zvonček se sliši. NEŽKA Gospa je že	na	nogah; sinoči mi je pripovedovala, da hoče danes	A
NEŽKA Moram iti; moj bodi, Matiček. Misli	na	to, kar imaš storiti. MATIČEK Kaj tako kmalu	A
celó tako, kakor ti misliš. MATIČEK Tale ‒	na	nos pokaže ‒ naj ga pogledajo, se bo ženil	A
Ti si pred tremi leti doli pod Novim mestom	na	Gobovem gradu služil. Je res al ne?	A
MATIČEK Res. ZMEŠNJAVA Tak poznaš kljúčarico	na	tistem gradu, imenovano Marija Smrekarica?	A
zdaj dobra; pisala mi je, da imam to reč lepo	na	tihem poravnáti; če se pak rajši pravici kakor	A
pri zeleni mizi, da boš vse svoje dni mislil	na	Zmešnjavo. MATIČEK Nikár naj se ne jezé, gospod	A
zad obstoji. MATIČEK Naj gredó z mana dol	na	vrt, jim bom dal dinjo pokusiti, da se bodo	A
‒ Nič ne dé, jaz se	na	svojega Matička zane sem.On ima pamet in dober	A
Vrže gvant, katerega je v naročju prinesla,	na	stol. Zdaj sama ne vem, kaj tukaj iščem.	A
napravil? TONČEK Saj veš, Nežka, da danes	na	véčer imajo k županu godci priti.Jerci sem beseda	A
Kaj mene videti? Je	na	meni vrsta?‒	A
celi dan z njo govoriš, zjutraj jo oblačiš,	na	véčer jo slačiš ‒ od igle do igle ‒ Nežka, ne	A
stran 14 . / krat bo ta podveza in zraven spomin	na	mojo Nežko ‒ NEŽKA Tiho bodi, kvanta!Ga na	A
mojo Nežko ‒ NEŽKA Tiho bodi, kvanta! Ga	na	usta udari.Ljubi moj, koliko jih imaš vendar	A
vendar? ‒ K Jerci v vas hodiš, za gnádljivo gospo	na	skrivnem zdihuješ, za mano si tudi začel nekaj	A
vetrovom svojo ljubezen razkladam. NEŽKA	Na	tako vižo boš še obnôrel. TONČEK Joj.	A
kar si moje srce vošči, poslušaj! Se usede	na	stol. NEŽKA Nečem nič slišati.	A
tam velja. Ljubezniva moja Nežka, pridi danes	na	véčer doli v borštek na konec vrta; kaj postavim	A
na véčer doli v borštek . / . / stran 17 . /	na	konec vrta; kaj postavim, da ti bom tvoje muhe	A
hotela. Matiček je pameten, on ne bo sam sebi	na	soncu stal. ‒ Al meni se vse zdi, ta mali študent	A
Vsi ljudje tako govoré! NEŽKA prestrašena	na	stran: Zdaj mi Bog pomagaj! ŽUŽEK Ha, ha	A
prestrašilo; Nežka, usedi se tukaj dol. Jo hoče	na	stol posaditi. NEŽKA ga proč porine: Jaz	A
proč porine: Jaz nečem sedeti. K meni priti,	na	tako vižo! Komu se to spodobi!	A
vzdignem. Pokaže, kako je naredil, in gvant	na	stolu, pod katerim je Tonček skrit, vzdigne	A
prihajajo. BARON Tončka s stola zvleče in ga	na	noge postavi: Ta prekleti paglavec, bi ne maral	A
kadar godci pridejo, krono devištva moji Nežki	na	glavo postavili. BARON Kaj ti noter pade,	A
Hochzeit des Figaro. BARON Ha, ha, ha! MATIČEK	Na	kolenih jih prosim.Poklekne, Nežka za njim	A
váruj! Spoštuj svoja dobrotnika; ne pozabi	na	to hišo, kjer se je tvoji mladosti tolikanj	A
kaj vedeti o sebi! TONČEK vstane in stopi	na	svoj kraj. BARON h gospe: Kakor vidim,	A
od stare, grde, škilaste, škrbaste kljúčarice	na	Gobovem gradu pod Novim mestom neke denarce	A
rekla, Nežka? NEŽKA Oči bi ti ven skopala.	Na	stran.Ampak kaj se hoče!	A
boš, nič ne maraj. Vzemi slovó od vseh; plašč	na	ramo obesi, svoje bukve, gvante, perilo in kar	A
gor usedi in dirjaj doli do boršta; tam kobilo	na	prvi hrast priveži in ti pak k nôgam skozi vrt	A
stran 29 . / DRUGI AKT Lep cimer. Doli	na	dnu v alkófi stoji velika postelja.Na vsaki	A
Doli na dnu v alkófi stoji velika postelja.	Na	vsaki plati so vrata; v dnú tudi ena zraven	A
plati so vrata; v dnú tudi ena zraven alkófe in	na	drugi plati okno. PRVI NASTOP Nežka in	A
NASTOP Nežka in gospa prideta skozi vrata	na	desni plati. GOSPA se vrže na stol: Vrata	A
skozi vrata na desni plati. GOSPA se vrže	na	stol: Vrata zapri, Nežka, in povej mi vse natanko	A
od njih je hotel po vsi sili imeti. GOSPA	na	smeh: Podvezo?‒ Božček! NEŽKA Jaz sem ga	A
gospa, jaz jim ne morem povedati, kaj je počel.	Na	tla se je vrgel, zvijal pred mano kakor kača	A
prišel? NEŽKA Kakor hitro gnádljivi gospod	na	jago odidejo. GOSPA z vetrnico maha: Odpri	A
graščinici njim nečeš zaupati, tak gnádljivi gospod	na	goljufijo mislijo; in to je prav.‒ Ker pak še	A
ena goljufija drugo premaga, tak sem tudi jaz	na	eno mislil; in to je tudi prav! GOSPA Ljubi	A
pri kaki drugi bi bil morebiti zadel. GOSPA	Na	tako vižo se ti bom še morala zahvaliti. MATIČEK	A
videli, kako bo še pravda ven padla. MATIČEK	Na	pravdo jaz ne zmislim, pri moji duši!‒	A
gnádljivemu gospodu pusti vedeti, da boš danes	na	véčer v borštku nanje čakala. NEŽKA Ti meni	A
tukaj; da bi le mene pustili ravnati! NEŽKA	Na	Matička se znajo zanesti, vaša gnada.Ti praviš	A
Vrata zarigljá. Kaj mu bomo	na	glavo dejali?‒ Le tiho, že vem ‒ pórtek in to	A
vedeti, da si v gradu. Potlej mu bomo rekli, da	na	pismo čakaš in da si préd nisi v Ljubljano upal	A
NEŽKA Kaj za eno pismo? GOSPA	Na	prefekta v Ljubljano. NEŽKA Že! GOSPA Jaz	A
pride. NEŽKA Zdaj pak pórtek ‒ malo bolj	na	čelo ‒ tako ‒ GOSPA Pečo pústi lepo zad doli	A
ójnice popravljal. Vtem je pak kobila z uzdo	na	stran mahnila, da sem se tako zelo oprasnil	A
vstane. Fant brez suknje, napol slečen, pečo	na	glavi, jaz z njim zaprta!‒ O moj Bog, moj Bog	A
gleda: S kom drugim kakor ‒ s tabo? TONČEK	na	stran: Kaj bo z mano, kaj bo z mano! Steče	A
to vidim. GOSPA Jaz tudi vidim, da je tebi	na	tem dekletu veliko več ležeče kakor na meni	A
tebi na tem dekletu veliko več ležeče kakor	na	meni. BARON jezen: Tolikanj mi je na njej	A
kakor na meni. BARON jezen: Tolikanj mi je	na	njej ležeče, da jo hočem zdaj kmalu videti.	A
BARON O le tiho! ‒ ‒ Jaz bom tvojo skrivno Nežo	na	dan spravil, da bi ne vem kje bila.Tebe za ključ	A
kakor je, boš to dobroto imela z mano iti.	Na	tako vižo ne bo smeha in ne bo pohujšanja.Hočeš	A
BARON Počasi!	Na	ta vrata sem skoraj pozabil; jih moram zapreti	A
NASTOP Nežka sama NEŽKA Oh! Se vrže	na	stol, sedi nekaj časa, potem gre s strahom	A
BARON prinese kladivo in klešče in jih	na	stol vrže: Kadar tedaj ni drugače, kakor da	A
nikar ne misli ‒ BARON z nogo ob tla udari,	na	stran: Ta prekleti fant! Tak ga moram povsod	A
ženski gvant obleči; Nežkino pečo in pártek	na	glavi, brez suknje, z golim vratom, z zavihanimi	A
ključ: Nočem nič več slišati. GOSPA se vrže	na	zofo in z ruto oči zakrije: Oh, ven je, ven	A
tedaj ubijejo, tega šentanega fanta! BARON	na	stran: Tukaj sem se naletel!‒ Pogleda gospo	A
pretumpasti. BARON se posmehuje: In fant s pečo	na	glavi, brez suknje, napol slečen ‒ GOSPA Tukaj	A
hočejo, tak ja moram obstati; ali ko bi jaz	na	njih mestu bil, vaša gnada, pri moji veri, jaz	A
zmerom, šentani zvijač! ‒ Ni ene resnične besede	na	njegovem jeziku. GOSPA Pak si tudi čuden,	A
zakaj je bilo tako vroče! ‒ ‒ Tam sem čakal	na	Nežko; kar slišim njih priti, vaša gnada ‒ meni	A
Mu pismo vzame. MATIČEK	na	stran: Zdaj bo zlodej. BARON k Matičku:	A
pismo ogleduje. GOSPA k Nežki tiho: Pismo	na	prefekta v Ljubljano. NEŽKA tiho k Matičku	A
v Ljubljano. NEŽKA tiho k Matičku: Pismo	na	prefekta v Ljubljano. BARON No, Matiček, ti	A
Jaz tepec! ‒ To je gvišno Tončkovo pismo	na	prefekta v Ljubljano.Kajne?	A
‒ O, ti šentana betica! Se	na	čelo udari.Siromak, kaj bo počel!	A
tedaj vedó: ti ljudje so meni in moji nevesti	na	čast skupaj.Danes bomo sklenili, za jutri jih	A
DVAJSETI NASTOP Gospa, Nežka GOSPA se usede	na	zofo: Kaj bo s tvojim ženinom? NEŽKA O, jaz	A
s tvojim ženinom? NEŽKA O, jaz se zanesem	na	njegovo glavo. GOSPA Ta predrti Matiček z	A
Res je, saj bi jaz tudi ne hotela dol iti. Al	na	tako vižo se zopet ne bom možila ‒ GOSPA Tiho	A
Oní so pač to pravo uganili, vaša gnada; ta	na	vse plati prav kaže, kakor jo preudarim. Špas	A
ČETRTI NASTOP Matiček, baron MATIČEK	na	stran: To je le! BARON ‒	A
je Matičku le besedico povedala ‒ MATIČEK	na	stran: ‒Meni se je kmalu zdelo ‒ BARON ‒	A
Tak je pravda njegova zgubljena. MATIČEK	na	stran: Lepa pravica! BARON ‒	A
BARON z jezo: Srečal? ‒	Na	stran.Se ne smem jeziti, sicer ne bom nič zvedel	A
jeziti, sicer ne bom nič zvedel. MATIČEK	na	stran: Bom le videl, kaj bo. BARON Pak saj	A
hrepeni od veselja, že ne more dočakati ‒ BARON	na	stran: Vendar nič ne ve; dekle mu ni nič povedalo	A
nič povedalo. . / . / stran 74 . / MATIČEK	na	stran: On méni, da nič ne vem; jaz ga bom še	A
mednje hodil. . / . / stran 75 . / BARON	na	stran: Ni mu mogoče blizu priti.Kadar človek	A
pesteh ima, se mu naenkrat izmuzne. MATIČEK	na	stran: Zvit je, bêštija; al jaz sem še bolj	A
že še videli, al so zares ménili. BARON	na	stran: Vse ve; dekle mu je vse povedalo. Še	A
Še z njo moram govoriti. MATIČEK	na	stran: Me je hotel ujeti, pak sem mu kos.	A
gnada, vaša gnada! BARON kadar jo zagleda,	na	stran: Ravno prav!K Matičku.	A
zjutraj? ‒ Študent za stolom ‒ BARON Imaš prav;	na	to nisem mislil.Zakaj pak potlej nisi privolila	A
tudi ne bo Nežke za vašo gnado. BARON	na	stran: Dobro se je odrezala!Človek se mora	A
NEŽKA mu uide: Ljudje prihajajo. BARON	na	stran: Imam jo!Imam jo!	A
Moram za njo. Gre. BARON	na	stran: »Pravda je dobljena«, je rekla, se mi	A
stole in mizo napraviti; bo se-sesión. Mizo	na	sredo zvleče in stole okoli postavi; na mizi	A
Mizo na sredo zvleče in stole okoli postavi;	na	mizi je tinta, papir, peresa in kup aktov.	A
stoji. ZMEŠNJAVA Verjamem, saj jaz sam skoraj	na	vsak drugi teden pridem. BUDALO Oh, kaj oní	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani