morje (1.001-1.100)

da bom gledal v zelene doline in ne dol na	morje	kakor pri nas doma.« Še mu je naročala, kako	A
veseli. Morda bi bil rad mehanik, morda bi rad na	morje,	na ladjo?« »Kaj bi bil rad?« se je smejal.	A
je govorila. Zagledala se je daleč dol na	morje,	kjer se je strinjalo z nebom v komaj vidni črti	A
bolj medlela. Kakor ogromno zrcalo je ležalo	morje	doli v globini in odbijalo žareče sončne žarke	A
in globoko in daleč v dolini se je bleščalo	morje	ter odbijalo prvi jutranji svit prečudovito	A
mestu klanca, kjer je bil čudovit razgled dol na	morje,	lepo klop za počitek.Poravnala sta tla, izkopala	A
jasna in velika stala na nebu in razsvetljevala	morje	in kraške hribe naokrog s svojo prečudovito	A
sem razprostrla roke.« Zagledala se je dol na	morje	v bleščečo daljavo, ki se je kakor srebrna kovina	A
Stopala sta v breg. »Kako ti je všeč	morje	in naši hribi?« je vprašala. »Oh, če bi imel	A
ladje, ki se je razbila na pečinah in jih je	morje	zaneslo na prod.Žalostni, bedni ostanki, mrtvi	A
na vrt za hišo. Zagledala se je v daljavo na	morje	in njen obraz je bil trd, kakor iz kamna izklesan	A
Utopil se je morda.	Morje	nam ga izvrže mrtvega!...Tako rad je veslaril	A
Ameriko... Bolje bi bilo, da me je odneslo čez	morje,	veš... čez ocean široki...Eh, maman, res ti nisem	A
zapazila... Trikrat bi jo bil lahko popihal čez	morje	in še ne bi vedela...He, he, nikoli nisem bil	A
stopinjami. Kakor črn žamet se je raztezalo temno	morje	v daljavo, mirno in tiho.Brez zvezd je bila	A
skale, zažuboreli in zopet se je zgrnilo črno	morje	v ravno, mirno, molčečo gladino.	A
ko se vse tako ziblje in ko nekaj tako šumi. »	Morje	šumi, mama, morje šumi,« je govorila. »Slišiš	A
ziblje in ko nekaj tako šumi. »Morje šumi, mama,	morje	šumi,« je govorila. »Slišiš, kako pojo: Barčica	A
Daleč vidim na vse strani. Na	morje	vidim in na gozdove.Zunaj je vihar, bliska se	A
je vse pri morju,« se odreže učeno. »A kje je	morje	od Zagreba.Malo se zamajemo, pa kaj za to.	A
v družini. Sicer bo še precej Save steklo v	morje,	preden bo Vlada dekle, ampak skrbeti je treba	A
z visokimi dimniki, iz katerih se vleče čez	morje	črn dim kakor črna misel, kakor črn pajčolan	A
morju ‒ ravno tja se mu tako mudi ‒ razburka	morje	in čedalje višji in višji valovi pljuskajo na	A
višji valovi pljuskajo na kopno in okoli otokov.	Morje	se zapeni, zakipi, ladje se zazibljejo, a ljudje	A
takoj ne poskrijejo v lukah, jih veter prevrne v	morje,	nikdar več jih sonce ne ugleda.Silno prestrašeni	A
Zgodi se, da odidejo očetje na potovanje čez	morje,	mladi fantje se odpeljejo na izlet k mesecu	A
vasi in mest. »Vseeno bi rad še enkrat videl	morje,	« je vzdihnil. »Vozil bi se po njem od Trsta	A
visoke gore, ali na jezero, na zeleno dolino, na	morje,	na kaj lepega.In ničesar ne bi brala, nobene	A
so se v njihovih vrstah širile mnoge bolezni.	Morje,	ki je bilo v tem letnem času ob obali nenehno	A
pristanišč v Bretanji, če bodo to dopustili	morje	in Francozi.Devet dni pozneje je bila ladja	A
izgradnjo štirih ladij, ki so jih pravkar spustili v	morje.	Prišla je vrsta visokih osebnosti, da bi prisostvoval	A
približala barka pristaniške straže in spustila v	morje	čoln. Čez nekaj trenutkov je ta prispel	A
plemič. »Čez štiri dni boste imeli pod seboj	morje,	več, kot si ga želite, kajti čez štiri dni se	A
lestvi nad prepadno globino. Spodaj je bučalo	morje.	Nemogoče!	A
čolna, ki ga je čakal in ki je takoj odplul na	morje.	Ko je mylady znova odprla oči in videla	A
odpravljali iz hladnejših pokrajin proti toplejšim čez	morje.	Vzleteli so tako nanagloma in se vzdignili v	A
tisoče drobnih kamenčkov, ki jih je pljuskajoče	morje	do čistega umilo, da so se svetili kakor sneg	A
je, kako gladek in mehak je prod pod nogami.	Morje	pljuska in pljuska in ga tako dolgo stanovitno	A
dokler ne najdem svojih bratov. Hvala ti,	morje,	za nauk.Srce mi pravi, da jih bom še videla	A
zamotila in se sploh ni zavedala svoje samote.	Morje	ni niti za trenutek mirovalo; valovi so pritekali	A
pripeljal črn oblak, se ji je zdelo, kakor da ji	morje	govori: »Tudi jaz sem lahko temno kakor	A
poslavlja, preden nekje daleč potone v brezbrežno	morje.	Grebeni valov so potem od krvave zarje nalovili	A
nazadnje pa pozeleneli in utonili v sinjo modrino.	Morje	se je znova umirilo, vendar je še naprej enakomerno	A
švistenje belih peruti. Ko je sonce zašlo in je	morje	potemnelo, so se labodi spustili na bregu zraven	A
med oblaki, bi v človeški postavi pocepali v	morje	in potonili.Drugače nismo tukaj doma.	A
stran. Preden pridemo tja, moramo čez veliko	morje,	v katerem ni nobenega otoka, na katerem bi si	A
prebijemo noč v človeški podobi; in kadar je	morje	razburkano, nas bičajo morske pene.Kljub temu	A
samo še dva dni in potem bomo morali spet čez	morje	v deželo, ki je v resnici lepa, vendar ni naša	A
zadosti močne in te ne bi mogli prenesti tudi čez	morje?	« »Tako je,« je rekla Liza; »vzemite	A
oblaki in je globoko pod seboj videla širno	morje.	Zraven sebe je zagledala nekaj krezulj zrelih	A
leteli, kakor da jih nič ne skrbi, ne brezbrežno	morje,	na katerem ni bilo nikjer niti slutiti skalnega	A
menilo za njene prošnje. Neusmiljeno je lezlo v	morje	in predvečerni mrak se je že plazil čez širjave	A
grebenu je bilo komaj prostora za vse. Razburkano	morje	je divje butalo ob skalo in jih prepljuskavalo	A
so labodi odleteli naprej z Lizo med seboj.	Morje	je bilo še zelo razburkano in z visokih oblakov	A
igro mogočnih orgel, vendar je tako hrumelo le	morje.	Ko so se labodi približali cerkvam,	A
drevje je raslo navzdol skoraj tik do vode.	Morje	je bilo modro in že tik ob bregu globoko, da	A
velikih starih gradov, nazadnje pa se izlivala v	morje.	Peskarček se je s čarovno šibico dotaknil	A
okensko polico. Pred hišo kaj hitro nastane celo	morje	in po njem zaplava velika ladja. »Bi	A
čez trenutek že zajadrajo na širno vzvalovano	morje.	Še malo, pa jim kopno izgine izpred oči, da je	A
Morali so barke raztovoriti in pometati v	morje	ali na led mrtve mrože in košare z ribami in	A
ravno tako jadrala po morju. Povej mi, kaj je	morje	in kakšno je.« »Oh,« je rekla štorklja	A
me pošilja daleč stran na delo v hribe in čez	morje.	Zbogom, ljuba moja nevesta, saj to si gotovo	A
ki so na deset milj oddaljeni obali opazovale	morje,	niso strmele nič bolj napeto in ni jih huje	A
Človek se mora zmočiti, preden se gre kopat v	morje.	Bégin svetuje, da moramo biti prepoteni, ko skočimo	A
nenehno curljala voda, v daljavi pa je godrnjalo	morje.	Včasih je bilo, kot da je utihnilo, in tedaj	A
sredi skoraj črne morske trave so se širile.	Morje	se jima je bližalo; bil je čas, da gresta.	A
gmote, naredil razpoke. To je tako kot notranje	morje,	ki ima svojo bibavico, svoje viharje.Od tega	A
rezek in mrzel vzhodnik. Nebo je bilo sivo,	morje	zelenkasto in kot zabuhlo.Z vrha skal so vzletavale	A
nastanejo poleg morja.« Bouvard se je zagledal v	morje	in zazdelo se mu je, da v daljavi vidi dim,	A
čevljev visoko, je hotel nazaj. Spodaj je divjalo	morje.	Lezel je naprej.	A
grlice, zvijanje kače, mačji kremplji, zahrbtno	morje,	lunine mene.«Izrekla sta vse prazne marnje,	A
svetilka, se ne kaže vedno! Ali misli, da je	morje	namenjeno ladjam, drevesa pa ogrevanju naših	A
Rivieri. Kupil si je tudi veliko jahto, čeprav je	morje	sovražil (preden je obogatel, je bil žitni mešetar	A
čez dan ali dva pa se bova dobila. In imela	morje	časa samo za naju." Denar sem natlačil nazaj	A
pravzaprav za ujetnico, jo izkorišča in sili početi	morje	umazanij.Ona, ta mala deklica, me prosi, naj	A
starih računov, od ljudi, ki so nam dolgovali	morje	denarja in..." "Videla sem ga, Dolly.	A
morala biti še butasta. V tem delu mesta je bilo	morje	študentov.Eden od njih - ali pač kak drug moški	A
razen če sem spregovoril z njo. Saj veste,	morje	drobnih stvari.Ki so me malo po malo izčrpavale	A
POGLAVJE - V KATEREM SE PRIPOVEDUJE, KAKO STA RDEČE	MORJE	IN INDIJSKI OCEAN NAKLONJENA NAMERAM PHILEASA	A
toaleto. Muzicirali so in tudi plesali, kadar je	morje	to dopuščalo. Toda Rdeče morje je zelo	A
plesali, kadar je morje to dopuščalo. Toda Rdeče	morje	je zelo muhasto in prepogosto viharno, kot vsi	A
Adenom in Bombayem. Sicer pa ji je bilo Indijsko	morje	naklonjeno: pihal je severozahodnik, tako da	A
se je z zadnjim luninim krajcem spremenilo.	Morje	je bilo razburkano; veter je včasih zapihal	A
slabostjo. Toda kriv je bil prej Rangoon kot pa	morje,	in torej bi se morali tisti potniki, ki so bili	A
največjim veseljem bi prebičal to neubogljivo	morje!	Ubogi dečko!	A
Končno se je nevihta polegla.	Morje	se je spremenilo 4. novembra.Veter je postal	A
Mornar se je umaknil na stran. Gledal je	morje,	razpet med željo, zaslužiti velikansko vsoto	A
če bo veter pihal proti jugovzhodu in če bo	morje	mirno, bomo prav lahko prepluli osemsto milj	A
mamila. Končno je John Bunsby zaplul na odprto	morje	in Tankandera je z napetimi jadri gibčno zarezala	A
Fogg v trenutku, ko je škuner zaplul na odprto	morje.	- Vaše blagorodje, zaupajte mi - je	A
kot kak mornar hladnokrvno gledal razburkano	morje.	Mlada žena, ki je sedela poleg njega, se je počutila	A
ugodni. Ker je veter pihal s kopnega, je bilo	morje	zaradi tega manj razburkano: srečna okoliščina	A
kitajske obale in presekala Rakov povratnik.	Morje	je bilo zelo razburkano, polno vrtincev, ki	A
valovom svoj bok, in sunki so bili grozoviti.	Morje	je udarjalo ob ladjo s takšno silovitostjo,	A
na morju. Opoldne je nekoliko kazalo, da se	morje	umirja, kar je vse do sončnega zahoda postajalo	A
takoj so pojenjali, in takoj ko so bili mimo, je	morje	spet postalo mirno kot olje.Vendar je bil dvojamborn	A
Passepartout se je dvignil.	Morje	je bilo razburkano in parnik se je močno zibal	A
razgibavala; glave so se pojavljale na površini kot	morje,	ki ga je nenadoma vznemiril vihar.Zastavice	A
sani sekale v ravni črti, je bila ravna kot	morje.	Človek bi dejal, da je neizmerna zamrznjena	A
pripravljenih, da z jutranjo plimo odplujejo na	morje,	kajti v tem velikanskem in čudovitem newyorškem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani