nova beseda iz Slovenije
rekel. In ozrl se je prav v hipu, ko je šla | mimo | in bežno pozdravila z gibom glave. »Gotovo? | A |
pa je pogledala izza mize za njo, ko je šla | mimo | njega; hotela je videti, kakšen bo njegov obraz | A |
pristanu nesmisel. In ko je prečkal cesto, je šlo | mimo | njega dekle in je videl, da je tista, ki drži | A |
priplove parnik. Bok belega parnika bo zdrsnil | mimo | pomola, mornar bo vrgel vrv s krova, stari batelir | A |
sem prišel sèm, se je spraševal, ko je stopal | mimo | podrtih zidov; počrneli so bili, a bršljan jih | A |
Maščevanje na čast sproščenemu življenju z vožnjo | mimo | teniških igrišč in ponosnih hotelov, mimo prevesnih | A |
vožnjo mimo teniških igrišč in ponosnih hotelov, | mimo | prevesnih strmin, mimo oljčnih gajev in pomarančevcev | A |
in ponosnih hotelov, mimo prevesnih strmin, | mimo | oljčnih gajev in pomarančevcev. In maščevanje | A |
je, da opazuje gosta, a njene oči so gledale | mimo | njega.Njene oči zmeraj gledajo mimo, nikoli | A |
gledale mimo njega. Njene oči zmeraj gledajo | mimo, | nikoli se resnično ne osredotočijo na čem, je | A |
sivkasta pod nizkimi oblaki. Kolesar je pribrzel | mimo, | zatem je blisknil mimo avto, potem pa je spet | A |
Kolesar je pribrzel mimo, zatem je blisknil | mimo | avto, potem pa je spet nemotena vela vlažna | A |
kakor istrske vasice ob morju; nato sta šla | mimo | portiča, ki je bil ujet med hišice in nedeljsko | A |
rekla. »Vojak, vsaj meni se tako zdi, gre lahko | mimo | neštetih stvari in jih ne vidi zares,« je rekla | A |
avtomobilske ceste in šla po sredi ulice skozi vas, | mimo | zaprtih trgovinic in zgubanih rolet, ki so bile | A |
Kakor da sta sama, sta šla po ulici med hišami, | mimo | kamnite fontane ter zatem zavila po rebri navzgor | A |
je bil asfalt brez svetlobe. Avto je pribrzel | mimo, | in bilo je, kakor da se teče skrit pred dežjem | A |
pred njim, mu je bila tuja kakor hrapav zidek, | mimo | katerega sta šla; hrapav in vlažen zid.Bila | A |
črnosrajčniki vodili v smrt po kraški gmajni | mimo | borovcev, je pomislil.*Tudi tam je bilo drevje | A |
klavrna praznina kot predpoldne, ko je hodil | mimo | razvalin.In zdaj bi rad videl, da bi se mogel | A |
da se nagledate jezera, a za nas, ki brzimo | mimo | njega na kolesih, za nas so seveda pomaranče | A |
Potem se je nasmehnila. Nista se ustavila, | mimo | sta šla in molčala.Približala sta se ovinku | A |
sta prečkala avtomobilsko cesto, in ko sta šla | mimo | cipres, ki jih je Luciana sadila, je bil zmagoslavno | A |
naenkrat zavedel, da gresta po poti, ki pelje | mimo | vrta s tisto vilo sredi cipres. Kar samogibno | A |
rdečih lampijončkov. Že tretjič sta zdaj šla | mimo | njih, a jih je videl komaj zdaj, ko mu jih je | A |
izgubljenega časa in koliko ponižanja. Ko je šel | mimo | njiju je slišal, kako je on vneto rekel: »Marie | A |
njegovih razmišljanjih. A tedaj so pribrzeli | mimo | izletniki na kolesih, in ni mislil več nanju | A |
pecljev še držali veliki listi, in ko bo prifrčal | mimo | * Marie, c′est ravissant - Marija, kako je | A |
obok luči v temoten predor; ko pa je pridrvel | mimo | težek tovornjak, je najprej zabobnelo kakor | A |
kamniti podzemeljski ječi. Potem je odhitela | mimo | skupina koles in veselih klicev, ki so odmevali | A |
snega, gladu in ledenega prepiha, ki je vlekel | mimo | njih, delavcev v črtastih dresih iz gladke jutovine | A |
stran 160 . \/ A potem je vozač prisopihal | mimo | njega in se pognal v klanec, ki se je svetil | A |
padali snopi modre svetlobe skozi odprtine, | mimo | katerih je šel, in obokana črna tema je bila | A |
Luciano hitele proti jugu. Ko so privozile | mimo | njega, je zbor klicev in vzklikov uplahnil, | A |
ki ga je sprožil dovtip. Ko je pripeljala | mimo | druga skupina, se je ozrl, da bi bil pripravljen | A |
Latnika«, so bile rekle kolesarke, ko so vozile | mimo, | in zdaj mu je bilo, kot da spet sliši njihove | A |
vstal, kuhar pa ga je pospremil. In ko sta šla | mimo | omizij in Švicarjev, mu je mimogrede še razlagal | A |
si je mislil, ko je šel po stopnicah navzdol | mimo | obsončenih teras.Limone so bile v soncu iz lakiraneg | A |
ampak zdolž zida; saj bo pridrčala sem dol | mimo | teh cipres, je pomislil. A pot je bila samotna | A |
neskončnega morja in da on veruje, da bo priplul | mimo | parnik, in da tudi ona veruje.Hkrati pa tudi | A |
Vse gardsko brodovje bo zdaj nalašč priplulo | mimo, | « je zagodrnjal; obenem pa mu je bilo žal, da | A |
Pridi! ... Vsaj švigni | mimo! | Švigni vsaj za hip, vsaj toliko, da te ujame | A |
ki je bolan. Pridi v Rim in zavij čez Tibero | mimo | Angelskega gradu.Potem kreni na desno do Regina | A |
navzdol ob tistem gladkem belem zidu, švignem | mimo | strehe, mimo dimnika, skozi dim inpotem padam | A |
tistem gladkem belem zidu, švignem mimo strehe, | mimo | dimnika, skozi dim inpotem padam in padam in | A |
mu je nekam nerodno, da bo moral zdaj stopiti | mimo | kmeta; nerodno zaradi prejšnjih misli in nerodno | A |
obadi so brenčali, črn rogač se je pripeljal | mimo | na svojih prozornih, skoraj nevidnih krilih | A |
bezgom je perilnik, prav takšen perilnik. In tam | mimo | bo zdaj šel Temnikar.« »Saj, saj! | A |
»Saj, saj! Tam | mimo | bo šel!In saj mora tam mimo, če hoče čez Malnovo | A |
Tam mimo bo šel! In saj mora tam | mimo, | če hoče čez Malnovo brdo v Robe!« je rekel Peter | A |
- si ukaže in se požene po zasneženi stezi | mimo | črnega bezga.In gre in kako gre in - tedaj se | A |
brenčali obadi, in spet se je črn rogač pripeljal | mimo | na svojih prozornih, nevidnih krilih ter lepo | A |
Saplater! - je jekleno zavpila smrt in mu ustrelila | mimo | glave. Prekleta strešnica se je zamajal | A |
Sekira je švignila ob počrnelem zidu, švignila | mimo | plamenov in dima, švignila je do same neizprosne | A |
travnika, po travniku do črnega potoka, ob potoku | mimo | črnih vrb do črnega tolmuna in tam obstal na | A |
čez potok na kolovoz in nato po levem pobočju | mimo | samotnega hrasta in po cvetoči ajdi na hišo | A |
otrokom po stezi in se počasi vrnil. Ko je šel | mimo | vrat, je prisluhnil razgovoru. »Pisar | A |
In srečal bi Javorko. Saj bi gotovo šla | mimo | tolmuna.In zdaj bi Javorka morala spregovoriti | A |
s pogledom z neba. In hitro je zdrknil tudi | mimo | hiše.Obstal je šele na njivi cvetoče ajde, ki | A |
Spreletel ga je srh, kakor bi smrt švignila | mimo | njega.Razumel je, da je mladi Blažič izdihnil | A |
Črnilogar je počasi in skoraj neslišno prišel | mimo. | Bil je res suh in koščen kot smrt. | A |
nehote. Javorka je skočila s praga, švignila | mimo | njega in naglo krenila po drevoredu.Šla je vzravnano | A |
drevoredu. »Kdo?« je vprašala in stegnila vrat | mimo | njega. Drevored je bil prazen, kakor | A |
ko je bil še otrok in se je o mraku vračal | mimo | pokopališča.Spreletel ga je isti strah in v | A |
kamen in zazvenel. * Peljali so ga | mimo | bajte.Na ramah orožnikov so se bliskali bajoneti | A |
gozdove, se vijugala skozi brajde in skozi vasi | mimo | sivih bajt in belih cerkva. Glava mu je ležala | A |
Enakomerno so ropotala kolesa, ko je zdrvel | mimo | Miramara, ki je čepel na čereh med borovci z | A |
dolgih ur in nato zavozil na Padsko nižino, | mimo | ržišč in pšeničnih polj, posejanihs širokokrajnimi | A |
na gotski katedrali v Orvietu, ko je zbežal | mimo | in je bil večer, ko je obstal na rimski postaji | A |
listi so odpadli. Platanina veja je štrlela | mimo | okna kakor pohabljena roka brez prstov. | A |
dva metra nad streho. Kadar se je vozil tam | mimo | Kikić, je vselej pahnil na streho vrečo moke | A |
drevo zrušilo nanj in ga ubilo. Ko so ga nesli | mimo | hiše, vsega razmesarjenega, je Kristinca stekla | A |
Žef je udaril po vrtu. Stopil je | mimo | prhajočih konj, ne da bi se ozrl po njih, ter | A |
nima več kaj iskati!« Nekega dne je prišla | mimo | Pasenčurkova Jera.Pot jo je kar tako prinesla | A |
Pasenčurkova Jera. Pot jo je kar tako prinesla | mimo | in tako je pogledala k Anci. Ob tej priložnosti | A |
dvakrat je slišal, kako mu je krogla zažvižgala | mimo | glave.Prav nič se ni ustrašil. | A |
„Fic! ... Fic!" mu švigneta dve krogli | mimo | ušes. Dragič kar poskoči in se požene z vsemi | A |
Fic! Fic!" švigajo krogle | mimo | njega. Dragič razširi oči in nenadoma zagleda | A |
iz teme jetniških dvorišč je pognal mladiko | mimo | mojega okna.Ta mladika je bila živa, majniška | A |
Strmim v nebo in mislim na gosenico. | Mimo | mene rase mladika; lističi na njej so že pognali | A |
Pismonoša se je zlecnil, kakor bi smrt hušknila | mimo, | in začel v gostih presledkih požirati slino | A |
hrumenju se mi odpre nov svet. Skozi Ušnik in | mimo | Čiginja sem se čez Kozaršče spustil na Modrejce | A |
po čiginjski ravnini v Volče in od tam tja | mimo | Kamina, Idrskega vse do Kobarida. Tolminska | A |
Mislim in vidim, da je valovje priplavilo | mimo | mene mladega triglavskega lovca s šopom triglavskih | A |
lep kos ga je!« je razsodila, ko je šel župnik | mimo. | Kovač je samo nekaj zagodrnjal, premeril | A |
Ne, rog ni videti. Toda počakaj, da gre tema | mimo, | « je rekel kovač, ker je prav takrat teman oblak | A |
takrat teman oblak zakril mesec. Ko je šla tema | mimo, | je kovač vzel v roke hudičevo glavo in jo obračal | A |
ga je žgalo, viharji so žvižgali in hrumeli | mimo | njega.A nič za to. | A |
nekega poletnega dne, ko sta grom in strela šla | mimo | vrha, prav blizu, sta slišala njegove vzdihe | A |
prvi samotni viharniki. Srečno se je kotalil | mimo | njih.Toda drevje je postajalo bolj gosto. | A |
srečnega konca,« je rekel mornar in počasi odšel | mimo | njive cvetoče ajde proti zlatim vrbam ob reki | A |
tujec, ki ga je pot povsem po naključju prinesla | mimo | in zdaj iz samega dolgočasja in brezdelja opazuje | A |
ji je, da jo vsi tisti obrazi, ki so drveli | mimo | nje, gledajo z lakomnimi očmi.Steklenico bi | A |
ga je takoj ubogala. Sklonila se je in stekla | mimo | učiteljice. V razredu je zavladala nenavadn | A |
Avtomobil je brez luči drvel, gola drevesa so hitela | mimo, | pa vendar se nismo nikamor premaknili. Večkrat | A |
. / ogorek.55 . \/ . / Ponajvečkrat grem | mimo | njih in se ustavim, posebno zdaj na jesen, pri | A |
ljubavnimi in vsemogočimi drugimi konjunkturami hite | mimo | njih z resnimi in skrbljivimi obrazi, včasih | A |
popolnoma na samem, in Idrijca teče tako rekoč | mimo | praga ter se kakih sto korakov od hiše vali | A |
Loputnica, bog ji daj nebesa; roke so mu mahale že | mimo | kolen.‘V zemljo me vleče,’ je govoril. | A |
dvorišču ter gledala v Idrijco, ki je glasno tekla | mimo. | »Ob prvi povodnji bo nam še kos njive | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |