Ker obhajala ga je zavest svetlega maščevanja že, če je težkal vlažno pomarančo v jutranjem hladu, ko ribiči vlečejo mreže iz jezerske vode; če je s parnikom ure in ure potoval po svetli gladini od enega lesenega pomola do drugega lesenega pomola. Maščevanje na čast sproščenemu življenju z vožnjo mimo teniških igrišč in ponosnih hotelov, mimo prevesnih strmin, mimo oljčnih gajev in pomarančevcev. In maščevanje morebiti tudi s srečanjem ljubezni, s potovanjem v njeni družbi po dobri vodi in pod okriljem starega Balda z belo kapuco na glavi...