nova beseda iz Slovenije

mesec (601-700)


dolgo let stanoval v mesarjevi hiši, točno vsak      mesec      na prvi dan sam in osebno v roki nesel svojo  A
nego je trebalo za posel. Minilo je po cel      mesec,      da jih ni niti ogovoril.V tem je bil aristokrat  A
. / in je urejevala svojo mizico pri oknu.      Mesec      je jasno svetil in tam doli na beli cesti je  A
in mlada Katinka, in nekega krasnega večera ‒      mesec      je sijal jasno na nebu in mlačna sapa je nosila  A
stropa, brlela je slabo in v to poltemo je seval      mesec      skozi sprednjo stekleno steno. Meden je bil  A
gredice. Peščeno pot proti gradu pa je obseval      mesec,      tako da je bilo lahko videti, se li kdo bliža  A
pa spoznal se bode ter dejal: da, taki smo!      Mesec      majnik je potekal in zadnji njegovi izredno  A
dejal je kovač, »neumna je, da bi verjela, da je      mesec      na štiri ogle, ko bi ji rekel; dobra je pa,  A
pihala v vroče lice. Nebo je bilo jasno in      mesec,      ki je stal že visoko, srebril je bele breze  A
Ta prislovica je obveljala tudi tu. Dober      mesec      dni pozneje so klicali dohtarja k mešetarju  A
šla prijatelja na kratek sprehod v dolino.      Mesec      je svetil skozi gosto sadno drevje, katero je  A
ljubezen. Pa zdajci je Helena opustila pisma; ves      mesec      ni bilo nobenega, navzlic temu da je Vran naposled  A
kdo ve ‒ tam od Rene, in ostaneta menda ves      mesec      na Rudniku.« Zdaj je vedel Peter, da je Helena  A
slabo in nekaj živine imamo. Sivka bo drugi      mesec      storila.« »Tisto bo za mesarja,« deje Koporec  A
česar bode slikar naročil. Pozno je bilo in      mesec      je svetil jasno na peščeno, med kolesnicami  A
Amelija je že prej bila tu. Papa pride šele drugi      mesec      in nam pripelje morda še kaj druščine.Do tedaj  A
da odkrito govorim, kakor se zaljubim vsak      mesec.      Pa to je bilo vzrok, da je nisem gledal in opazoval  A
nem in zamišljen. . / . / stran 96 . / XV      Mesec      julij se je bližal svojemu koncu.Razmere med  A
se odpira krasen razgled na dolino. Nocoj je      mesec      razsvetljeval vso raven, ki se je raztezala  A
imenoval svoje ljubo dete. * Ko so praznovali      mesec      pozneje ženitovanje na Žerinjah, imel je doktor  A
naju je ločilo. Jaz sem se zaljubljal vsak      mesec      ‒ on pa je tedaj le bral Heineja; zaljubil se  A
koliko mu ostaja, ali bolje, primanjkuje še za      mesec,      in »corpus juris«? Danes je že zopet nosil   A
za postelj na tem mestu pod milim nebom, kjer      mesec      neposredno in tako blizu deluje na možgane,  A
tilniku, da se prosto oziram na vse strani.      Mesec      sije ljubeznivo, kakor da gleda samo name; saj  A
čutila Matevžev smeh, ki ji je dajal poguma.      Mesec      se je že plazil čez Jegale in tema se je zgostila  A
Po kaj? Že      mesec      dni mu nisem mlel,« je pomislil mlinar in kar  A
Kar vesel je koračil proti domu.      Mesec      je svetil in še burja ni brila.Zdaj pa zdaj  A
polagati strešnike na sleme, ga je prevzelo. »Še      mesec,      morda nekaj dni več, in dom bo pripravljen.  A
obrazu, zaspal je in se ni več prebudil. Dober      mesec      po njegovi smrti se je Tine preselil na Bogatajevino  A
tem trenutku zdrsne deklici halja raz lice,      mesec      zasveti in Mirko, ves prestrašen, spozna Almirin  A
črnimi oblaki. Zvezde so izginile z neba in      mesec      ni več razlival svoje blede svetlobe po valovitem  A
je obenem uresničen tudi moj skrivni načrt...«      Mesec      je bil že priplaval visoko na nebo, ko sta končala  A
in bitja zbita do gole besede. Tako lep je      mesec!      A tako razpihan v ne-vidnem hrupu tramvajev  A
utrudilo govorjenje. Dolgo časa je molčal;      mesec      mu je sijal naravnost v obličje; obličje je  A
Ženska v gosposki obleki je ležala ob potu;      mesec,      ki je bil priplaval na nebo, obseval je mlado  A
videli; jaz sem vas spoznal o prvem pogledu.«      Mesec      je bil priplaval na jasno nočno nebo in obseval  A
dospel do svojega doma z otrokom v naročju.      Mesec      jim je razsvetljeval pot, samo enkrat se ni  A
Zakaj ne? Lepa, topla noč je bila;      mesec      je svetil na jasnem nebu.Nekaj časa je pohajal  A
od pojedine domov. Mladi Somrakov zarod ni      mesec      dni potem pogledal črnega kruha. Oče  A
pripravljalo vse za ta imenitni dogodek; ves      mesec      je že zbadala igla v hiši, vendar ni še mnoga  A
sem jo našel. Preteklo nedeljo, kakor vsak      mesec      poleti enkrat, bilo je napovedano, da bodo delali  A
velikosti, kakor najvišje smreke. Svetil je      mesec      in tako se je moglo vse videti, kakovi so in  A
sove, kakor da je polnoči. Deževalo že ni cel      mesec,      po razpokanih tleh pa so se plazili gnusni močeradi  A
»Poglej čudo! Prisijal je      mesec,      katerega nismo v tem hramu še nikoli videli  A
se bo vozila v svoj grad, preden preteče en      mesec.     Zbrala je svoje tlačane in jim zapovedala, da  A
se tako junaško in uspešno, da je prešel ves      mesec,      preden so mogli predreti Turki iz Posavja do  A
ji je hodil baje v jasnih nočeh, ko je svetil      mesec,      prepevat:Luna sije - kladvo bije ...  A
deželo. Domov se jima ni mudilo, ker je svetil      mesec.     Vrnila sta se nekaj pred polnočjo.  A
razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli      mesec.     Vreme je bilo tako toplo, mirno in prijetno,  A
veliko let, mnogo mnogo potov je svetil polni      mesec      na jasnem nebu, v Kamovi hiši pa ni slišal o  A
ne bosta posušili, če bi se odvezla tudi vsak      mesec      na Dunaj. Sebenjica Reza je vprašala  A
sladko svojo nevesto’. Poročila sta se še tisti      mesec      in odslej jima usoda ni grenila več življenja  A
bila suha, gladka in brez prahu. Tekel je že      mesec      oktober, ki pa tisto leto ni bil deževen in  A
olajšujočih okolnosti je bil obsojen samo na poldrugi      mesec      zapora. Ta sramota je zadela junaka, ki je imel  A
po veliki noči, kajne? Vidiš, od takrat je en      mesec,      dva, tri, štiri, pet mesecev in enaindvajset  A
namesto velikih veselic male, ki se vrše še cel      mesec      in še čez.Nevesto je treba pokazati tudi daljni  A
drug pridelek. Za Marka mu je Balas dajal vsak      mesec      dvajsetico, zato pa se je hvaležni učitelj tudi  A
je vabilo in prosilo, da ostane pri njih cel      mesec      ali dokler hoče.Marko ni jedel nikjer kruha  A
ni zapomnil prav natanko vsake besedice. Čez      mesec      dni je pisal Janez zopet in tako tudi pozneje  A
tudi pozneje, če ne vsak, pa vsaj vsak drugi      mesec.     V vsakem dopisu je hvalil Boga za zdravje, gospodarja  A
Zopet je cel teden popival in preklinjal. Cel      mesec      se je rotil, da bo zavrgel Janeza in dal premoženje  A
Ženin in nevesta se poznata včasi komaj en      mesec,      včasi še ne.V toliki naglici se delajo pogodbe  A
je povšeči tebi, je tudi meni.’ ‒ Čez dober      mesec      smo naredili poroko in svatbo. Tako se je torej  A
morda vsega skupaj kake tri tedne, naj bo cel      mesec.     Druge dni smo kuhali krompir zjutraj, opoldne  A
njega ne en dan. Zdaj ga ni pokusila po cel      mesec,      pa se je še šalila.Srkaje vodo v slast, kakor  A
in 1861. Obakrat sem ostal v Zagrebu po cel      mesec      in zaslužil vselej celih pet sto goldinarjev  A
vsak dan, ali vsaj vsak drugi dan, čez dober      mesec      rečem Tončki, če bi me mogla rada imeti in bi  A
K spovedi sem šel gotovo vsaj enkrat vsak      mesec      in se zapisal v razne bratovščine, katere mi  A
Kmalu sem dobil inštrukcijo, ki mi je nosila na      mesec      10 gold.Še tisti mesec me je vzel v svojo pisarnico  A
ki mi je nosila na mesec 10 gold. Še tisti      mesec      me je vzel v svojo pisarnico doktor Dolenc,  A
doktor Dolenc, tudi on mi je dajal po 10 gold. na      mesec.     Radi šolskih poslov nisem mogel hoditi k njemu  A
jo zdaj užival, je bila med brati vredna vsak      mesec      vsaj 5000 gld. in zlasti mir, ki sem ga imel  A
ki sem ga imel, pa še posebej 1000 gld. na      mesec.      In tako so narastli vsi moji prihodki do 72  A
pa zdaj ne stradajo več krvi. Skoraj vsak      mesec      se čuje, da so kje koga ubili, brez krvi ne  A
Odgovoril jim je: ‚Kraja ne precej, ljudi pa že prvi      mesec.     Hrvat ne obrekuje nikogar rad, zavidajo si dosti  A
da je njo vzel. Zgodilo se je, da je po cel      mesec      pijančevala in razbijala okna, posodo in kar  A
gledal in se ves tresel od jeze in srama. Čez      mesec      je prišla obiskat Pavla teta Rozala in ga je  A
sem zvedel več starin in novin nego včasi cel      mesec.     Povesti starejših pastirjev so me zanimale še  A
čudna nočna procesija, ki jo vidijo včasi, če je      mesec,      pobožni popotniki.Ta procesija se pomiče po  A
dekletu nikoli več, ampak jo je vzel še tisti      mesec      za ženo. Slaba bi se bila kmalu godila tudi  A
privadil, da ni mogel več prebiti brez njega. Vsak      mesec      ga je več popil, zdelo se mu je čimdalje boljše  A
zdravje. Njegovi ženi, ki ji je tekel že deveti      mesec,      so dajali za cvrtje cele košare jajc in cele  A
Izza škrbastih snežnikov se je dvignil jasni      mesec.     Velika svetloba se je razlivala krog in krog  A
splazila v ozko šupo. Skozi veliko lino je sijal      mesec      naravnost v šupo.Jerica je zagledala Kekca in  A
splazila k njima in ju gledala. Tinki je svetil      mesec      naravnost v obraz.Njene oči so bile zaprte,  A
Poznam to pot ‒ z očetom sva šla tam pretekli      mesec.     Oj, na tistih skalah tam je trgal oče mežikeljne  A
bledikasti luči, ki jo je trosil tja zapozneli      mesec.      Kekca je stresel mraz.  A
ozki soteski, ker ni mogel zaradi visokih gorá      mesec      nikdar posijati semkaj.A vendar se je mogla  A
bil v tisti jasni svetlobi, ki jo je razvalil      mesec      po tihem zagorskem svetu.Visoki bregovi in strmo  A
A hiše so bile temne in brez luči. Le      mesec      je obsvetljeval nizka okenca, da so se svetila  A
škrabastih gorá je pričel pogledovati veseli      mesec.     A Kekec je še vedno citral in prepeval potihoma  A
v podstrešni izbici vsak v svoji postelji.      Mesec      je gledal skozi lino in v izbici je bilo skoraj  A
ni spal, ampak je gledal skozi lino v srebrni      mesec      in je mislil sam pri sebi.O Koroščevih je mislil  A
Sedel je k linici. Lepo je sijal      mesec      v sobico, da je bilo svetlo.Kekec pa je vzel  A
naslonil ob linico in gledal v jasno, belo noč.      Mesec      je stal visoko na nebu in je razsvetljeval tiho  A
le čvrsto stopi, pobič! Kmalu vzide svetli      mesec      in videlo se bo kakor podnevi.« In šli so  A
»Potrpi malo! Saj kmalu vzide      mesec,      in potem se ne boš več prevrnil ...Glej, glej  A
Resnično ‒ izza škrbastega snežnika se je dvignil      mesec.      Bil je velik in svetal in njegovi žarki so zatrepeta  A
toliko časa že hodimo. Zvezde so že nizko, a      mesec      visoko na nebu. Saj bo menda kmalu polnoč in  A
in jaz bi ji bila zdravila bolne oči. In čez      mesec      dni bi jo bila pustila domov.A rečem ti, Kekec  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA