mesec (301-400)

Svarun je velel zažgati plamenice. Tudi	mesec	se je počasi splazil na nebo.Na okopih je mrgolelo	A
Naj te spremlja sreča!« In poslej se je	mesec	dvakrat pomladil.Iztok je zjahal najbolj ognjevite	A
starešine Slovenov smo tvoje misli. Preden se obrne	mesec	na nebu, ti naznaniva veselo vest, da gre združena	A
Sulico v prsi izdajalcem! Poglej, jaz ležim že	mesec	dni z vrlimi vojščaki za Donavo in čakam in	A
magistra péditum* v palatinski vojski. Še ta	mesec	dobiš carski reskript!Ljubita se, pokrsti se	A
navdušene besede in ji velel počivat. Ko je veslal	mesec	na polnoč, se je napotila majhna četa ob potoku	A
Ko se je soteska razširila, ko je razgrnil	mesec	pred njimi prostrano stepo, so se stegnila telesa	A
Tam so počakali noči. Ko se je stemnilo in	mesec	še ni prisvetil, so izginile temne postave v	A
Vtem se je domislil, da pred polnočjo vzide	mesec;	tedaj lahko pregleda čredo z gore. Pomikal se	A
in hiter, kakor bi vsi pričakovali napada že	mesec	dni. Stari Sloven, odet v železo, z rešetko	A
Legla ni.	Mesec	je svetil, ona pa je potovala kakor reven, samoten	A
»Imam, očka! Napiješ se, da se ti skrije	mesec	ponoči in zažare zvezde ob belem dnevu.« »Ah	A
očeta, ako zaradi otrok komaj eno samo smotko na	mesec	pokadi, da se prihrani vsak vinar.Menda je dosti	A
prihranček, ki si ga je priščipnil redno vsak	mesec	od pokojnine in ga skrbno varoval za nepričakovane	A
Tako je topil žalost in jo moril. Toda vsak	mesec	in vsako leto je glasno kričalo v njegovem srcu	A
presneto zrela. Če bi bil ob treh še dober	mesec,	bi lahko šel kosit.Ta teden ima popoldne; sreča	A
Nenadoma se je spomnila. Izpit ima prihodnji	mesec,	to je zanesljivo, zato ji zdaj še ni treba misliti	A
polepšati, srce pripraviti za mrak, rastoči	mesec,	šepetanje ... »Veronika!«	A
bližine ji je zastrl oči. A je gledal: rastoči	mesec	je sijal na edino srečno popolnost na svetu	A
Nemčijo in devet za Švico! In vse to še ta	mesec!	‘Nalôvi živino, kakor veš in znaš,’	A
takrat pa je preko Rudnika priveslal zapozneli	mesec,	radovedno pokukal skozi špranje in nametal po	A
naskrivaj odprl oči, si je globoko oddahnil: »	Mesec!	Hvala Bogu, zdaj bo dovolj svetlo.«	A
Avgust je bil za Gradnike splošno nesrečen	mesec;	vsaj doslej, in tudi letos se je spet izkazal	A
knjigi. Po Marinovem nasvetu si je namreč vsak	mesec	vnaprej po tednih razdelil vse nujnejše opravke	A
kmetič ga je ob slučajnem srečanju na cesti še	mesec	dni kasneje s priznavajočim nasmehom spraševal	A
moral vkljub temu tega ali onega, vsaj vsak	mesec,	kajti nemogoče se mu je zdelo, da bi imela slovenščina	A
kamenitem tlaku. Vzhodne stene poslopij je barval	mesec	z rumenim svitom, čez cesto pa so segale dolge	A
Lloydu“ z njim in njegovo ženo Stanko ... Čez	mesec	dni pa sem ga posetil v Drinju. ”Povej mi	A
obraz. »Zdajle še ne morem; malo pozneje, čez	mesec	dni, ali pa še prej...Dolgo že nisem bil domá	A
je pripovedoval, da pojde kmalu... morda že čez	mesec	dni.Govoril je in nekaj neizmerno lepega je	A
Letos pojdem. Zdajle še ne morem; ampak čez	mesec	dni, ali pa še prej...Čas je; tako daleč, se mi	A
Ali je zdrava?“ ”Zdaj je že cel	mesec	nisem videla revice ... Bog vé, kaj počne.Tam	A
glejte, revica ne more. Pet in trideset ima na	mesec,	in s tem si mora napravljati obleko, plačevati	A
potrebuje za poroko! Plačal mi je tri goldinarje na	mesec,	- in danes mi je dal še eno krono povrh, - za	A
v sosednjo vas, da bi se učil krojaštva; čez	mesec	dni se je vrnil.Kakor pes -- tepen in izgnan	A
morja, čez hribe in vodé, skozi visoke zamete.	Mesec	dni je že na potu in dalj, od tiste ure, ko	A
marca meseca nastežaj odprto vsako srce. To je	mesec	pomaranč in piruhov.Takrat stoji človek na pragu	A
poznal in ni odgovarjal! Zdaj je ni bilo že	mesec	dni; ali se je naveličala, ali pa je umrla	A
bi bil, če bi šepetala v bolnem spanju. ”Ta	mesec	že, mislite?“ ”Ne še ta mesec, ne v maju	A
”Ta mesec že, mislite?“ ”Ne še ta	mesec,	ne v maju!“ Zasmejala se je natihoma in stresel	A
ste bili o Veliki noči pri spovedi?“ -- ”Vsak	mesec,	gospod, in tudi pri obhajilu!“-- ”Lepo je to	A
beraški pes in bi zalajale, kadar bi se prikazal	mesec	na nebu.Lahko bi -- toda bilo me je strah.	A
grem daleč, tja v polje ... ko je svetlo in sije	mesec	... in mislim nate ...Veš, kaj sem mislil?	A
spodaj, na vrtu; in lepa noč je bila zunaj,	mesec	je svetil. Videla sem v mesečini njegov obraz	A
roki ... Tako visoko so bile najine misli kakor	mesec,	na tako lepem, jutranjesinjem nebu, tako tuje	A
zaspal. Vzbudila sem se, vse je bilo tiho in	mesec	je sijal zunaj, on pa je še hodil po sobi.Tudi	A
hrepenenje, toda bilo je lepo in to je vse. Čez	mesec	dni sva se vrnila z možem iz mesta.Prišel je	A
za silo izhaja človek z desetimi forinti na	mesec,	barve pa vzame na upanje.Tako je vesel poletja	A
zvezde so že zasijale in za hribom je svetil	mesec.	Kako lepa je noč! - je pomislil Tone	A
so zvezde ugašale, velik in rdeč je vstajal	mesec.	X	A
visoke hribe drži, čez ravní brez mej in konca.	Mesec	dni hodim, veliko počivam, pa se ozrite na moje	A
skozi okno in je bila zunaj svetla noč in je	mesec	sijal, je videl čisto tujo pokrajino.Zazdelo	A
in prišel je dan in drugi, teden je minil in	mesec	in Tina ga je videla pred sabo še zmerom in	A
pozabila, da je Tončka otrok in je tožila: »Za en	mesec	samo me je vzel; za zmerom moj denar...	A
kihne, ali pa se usekne. Prisodili so mi zanjo	mesec	dni ječe, torej pomeni že najbrž strahotno kletev	A
nakratko in brez počasnega pričevanja prisodil še	mesec	dni povrhu, mesec dní zaradi tistega tenkega	A
počasnega pričevanja prisodil še mesec dni povrhu,	mesec	dní zaradi tistega tenkega rdečega curka, ki	A
sem se popolnoma streznil. Noč je bila lepa,	mesec	je sijal.Kolikor bližje sem bil domu, toliko	A
Takó zjutraj od sedmih, zvečer do sedmih; tako	mesec	in leto in življenje. Anka je dobila prvo	A
veselo cingljajočimi naveski. Kmalu nató, čez	mesec	dní, je zamenila Anka svojo tovarišico in je	A
je stopila izza kostanja; nad holmom je stal	mesec	velik in rdeč; Ofelija je gledala v mesec, ki	A
stal mesec velik in rdeč; Ofelija je gledala v	mesec,	ki se je vzpenjal naglo višje in je bil zmerom	A
florjanska, ko se je vračal Jareb v svoj samotni dom.	Mesec,	bel in bleščeč, je hitel nad dolino, tihe in	A
”Samo tristo, gospod ... samo tristo ... čez	mesec	dni, ali kaj, povrnem po vesti ... vse do vinarja	A
let; in trenotek je bil dan, in minuta je bila	mesec.	Če jo prevarim le za uro, le za pol ure, je moj	A
Zato ga ni pogrešil nihče, kadar ga ni bilo po	mesec	dni na izpregled in pozdravili smo ga brez začudenja	A
kaj bi z deseticami? Komaj za kruh bi imel,	mesec	dni komaj ... te uboge majhne desetice, skrbno	A
se je nestrpnemu srcu, da čaka že teden, že	mesec	dni, sonce pa se je premeknilo komaj za minuto	A
kjer sedi in krpa... krpa... neprestano, dasi že	mesec	dní nima dela. Za Marka je bila vsa strahota	A
Kaj bi se pripetilo? Kar se pripetí stokrat na	mesec.	Stanovanja ni plačala, pa jo je pognal na ulico	A
Sobotko in so ga gnali in so ga obsodili v ječo za	mesec	dní.In tako se je tudi zgodilo, da je izgubil	A
roko, če bi morda odgrnila okno, da bi posijal	mesec	v kupe. Vračale so se sanje, že pozabljene	A
sijala od stropa, časih, ob ovinku, je zasvetil	mesec	v kupe.Zgodilo se je, da je bil ugledal nenadoma	A
nekoč tam, kjer ti sediš, trinajstletno dekle.	Mesec	dni nato je umrla, ne vem zakaj; šel sem za	A
Umetnik si in tvoje oko je bistro, Konrad! ... Že	mesec	dni je bila pri nas in se nisem zmenil zanjo	A
ugledal kakor že velikokrat ... in Bog z njo ... Čez	mesec	dní porečeš, da ni ženska, pljunil boš in pojdeš	A
malo krajši ... teden dni, recimo, ali vsaj le	mesec	dni ... ali če bi bilo treba plačati sproti, na	A
se vrnil. Pisala sta si vsaki dan, ves prvi	mesec.	Ko je nastopil drugi mesec, je molčal on teden	A
vsaki dan, ves prvi mesec. Ko je nastopil drugi	mesec,	je molčal on teden dni, nazadnje pa je pisal	A
- - - - - - - - - - - - - - - - - - -	Mesec	dni pozneje je slonela Mimi o mraku ob nizkem	A
”Fanny!	Mesec	dni me ni bilo, pa me tako pozdravljaš?“”Če	A
ni bilo, pa me tako pozdravljaš?“ ”Če se ti	mesec	dni ni mudilo, zakaj se ti danes tako mudi	A
se k njemu z urnimi nogami, če ga nisi videl	mesec	dni!In meni, siroti, ki sem ti bila postlala	A
sta do lope in nista videla več svetlih oken.	Mesec	je stal nad hribom in je sijal skozi gosto trto	A
”Ti ubogi, ubogi! -- Še leto, še	mesec	dni in strahoma se boš spominjal name.Strahoma	A
se je ozrl zlovoljno. ”Videli jih boste čez	mesec	dni ali dva in tako umazane bodo, kakor so vse	A
izračunil, da mu ostane za svobodno uporabo na	mesec	pet goldinarjev. Prvo noč je spal v gostilnici	A
Žalostno je bilo moje življenje poslej! Kaj tisti	mesec,	ki sem ga preživel med vlažnimi stenami?Mnogo	A
železno mrežo. Skozi okno se vidi jasno nebó in	mesec,	ki plava med zvezdami. Rumeni žarki osvetljujejo	A
preveč samovoljen, za hlapčevsko delo neporaben.	Mesec	dni ali še ne sem bil za pastirja pri sosedu	A
molčala. Ko sta upihnila luč, je žarko zasvetil	mesec	skozi okno; tako bela in sijajna je bila mesečina	A
bi živela rada ... Franc, samo še eno leto, en	mesec	še, Franc ... usmili se!...“	A
sem, kot da bi imel svinčene noge. Še drug	mesec	se odpravim na Dunaj na vseučilišče.Skrbi me	A
pomislim na krasno, vbogo revico. - Mislim, da ta	mesec	odidem.Boljši nisem nič, raje vedno slabši.	A
vse; več tudi sam ne vem ... Zdaj traja že skoro	mesec	dni ...Na kresni večer smo sedeli vsi veseli pri	A
tretji dan se je preselila k njemu. Minil je	mesec	v sanjah in pijanosti, naposled pa se je razodelo	A
vendar je sijala iz njih velika luč; tako sveti	mesec	v prozorni vodi, svetlejše kakor na nebu samem	A
je bilo tiho v izbi; okno je bilo odprto in	mesec	je sijal v ravnih žarkih na posteljo.Ob oknu	A
drugega na tale znamenit način: pokazal sem ji	mesec,	klavrn ščip in sem jo vprašal: Ali vidiš sonce	A
bilo, dokler sva verjela drug drugemu. Ampak	mesec	je mesec in skedenj je skedenj; zmota je bila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani