nova beseda iz Slovenije
suje cekine na belo pot. Posebno velika je ta | lepota, | kadar se je človek od daleč spominja, in pa | A |
čez dve leti, nič pozneje, bo izginila že vsa | lepota | in zato se me je zdaj oklenila.Kakšno je bilo | A |
Narobe - zvest sem bil! Tista | lepota | iz sanj je popolna; jaz sem ljubil njenenepopolne | A |
paradiž, kdo bi ne zamižal? Ampak najsvetlejša | lepota | in najsvetejši paradiž je bila nevesta.Globoko | A |
pomignil z dolgim kazalcem: ”Mladine najlepša | lepota | je tá: ponižnost, nedolžnost, pa žlahtnost | A |
starci so najbolj spoštovani snubači. Kaj | lepota, | kaj mladost, kaj zdravje!... Mlada gospodična | A |
da je vse ena sama, nerazdeljiva, prečudežna | lepota: | rodna pokrajina in bleščeče poletno nebo nad | A |
očeh, na smehljajočih ustnicah. Ista mlada | lepota, | mlada ljubezen je bila povsod, v njenem glasu | A |
Mimo njegovih oči šinejo vsi lepi trenotki, vsa | lepota | nje ljubljene - ljubeče se odkrije nenadno v | A |
popil prej liter vina. Vedel je, da je vsa ta | lepota | tudi njegova in da so mu jo bili ukrali po krivici | A |
bi bil resnično slab in nezmožen, odkod potem | lepota | tistih del, ki jih je bil ustvaril v svoji fantaziji | A |
vsakdanje bolečine. . / . / stran 99 . / Vsa | lepota | je izginila, niti razumel je ni več.Vedel je | A |
cukrene misli - veličastna dela, sama nebeška | lepota, | lavorike, slovesen šunder vsenaokoli? Takrat | A |
v bridkosti in bolečini je bila brezmadežna | lepota. | Zjutraj so prišle in so bile ves dan poleg mene | A |
... obsojena za Božič ...“ Lepa je bila nekoč - | lepota | tuberoze, opojno dišeča v temi in samoti.Zdaj | A |
O svet, o pohujšanje!“ | Lepota | večera in doline šentflorjanske mu je omamila | A |
nekoč obadva, v portretu pa bo živela tvoja | lepota | in moja ljubezen, to se pravi življenje naju | A |
zdrami dolina, pojdeva odtod, zato da ostane | lepota | v tvojem srcu.-- Moje besede niso bile sovražne | A |
spodobi. On je zaničevanje in posmeh, ti si čista | lepota. | Tožil sem ti v trpljenju, ko sva slonela ob oknu | A |
koprneč pogled -- tebe, Hiacinta, ki si čista | lepota | in ki te od srca ljubim.“ Tako je govoril | A |
me je vsega prevzela nepoznana in čeznaturna | lepota, | da me je nasitila in napojila in da mi je že | A |
. / stran 44 . / sam: ali je bila vsa tista | lepota | zlagana, vsa tista sladkost le opojna prevara | A |
iz grenkobe in bridkosti. ”Kolikor večja je | lepota, | toliko grša je, kadar pljuskne v blato!“ Grivar | A |
pa vam rečem: ni potreba, da bi se dovršila | lepota | v banalnosti ... dovrši naj se v sebi do paradiža | A |
takorekoč v jarku ... kako bi bilo potreba, da | lepota | sama izgreši svojo sončno pot?Kar se tiče tistih | A |
”Torej, ljuba duša, -- ne v banalnosti! Ta | lepota, | ki se smeje sama svojemu veličastvu, da se Bog | A |
okoli pasu, planila v Ljubljanico. In tako se je | lepota | njunih src, pa če je bila oškropljena od vrha | A |
pred njim se pogrezajo rajski duhovi, ugaša | lepota | vseh zemeljskih kron. Zdaj lilijsko čista boš | A |
zrele oblosti opojnega obradka in tilnika. | Lepota | župnikove varovanke je bil prečuden vonj.Tako | A |
»Pod božjo mislijo smo!« Prevzemala ga je | lepota | zemlje.Čutil je v nekaki slutnji, da je ne bo | A |
bele kronce. Vsak cvet posebej je bil utelešena | lepota | in milina matere narave. »Hvala ti, | A |
pozneje navezovala tisto, čemur se je reklo | lepota, | umetnost - oblanje in zelenje. Čeprav | A |
da je pred njo hipoma otrpnila in onemogla | lepota | prirodina. Ali naj jo primerjam veliki jelki | A |
sebi se ume, da je bila vzorno odgojena, in | lepota | na njej se je že razvijala, tako da je snubač | A |
deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna | lepota | skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega | A |
njimi. Duši moji se je takrat razodela vsa | lepota | omenjenega dekleta.Krasnejša se mi je dozdevala | A |
odgovori Kandučeva, »kar je preveč, je preveč! | Lepota | je pa tudi taka, da se je brez stolička lahko | A |
seznanila s sladkima Tvojima hčerkama, katerih | lepota | je zaslovela tudi po dolenjskih gradovih.Lepa | A |
Smoletom vendarle prehitela in da bi se izredna | lepota | njenega otroka v takih časih bila lahko in bolje | A |
Pred Zakotnikovimi očmi obstane vsa pozabljena | lepota | domačih krajev.Okoli usten mu hoče zaigrati | A |
zatrepetala in se zazibala pred očmi vsa neskončna | lepota | domačega kraja, ki jo prav vidiš šele, kadar | A |
velike in vse bele. Ampak bukve so bile posebna | lepota. | Visoke, ravne, močne in gladke so se košatile | A |
fant kaj fanta, mu ne ostane skrita dekliška | lepota, | pa naj se zakoplje plahi deklič za debele zidove | A |
njegovih mirnih in ubranih besedah se je igrala | lepota | izražanja in duhovite, vesele zabavnosti. Doslej | A |
vso svojo daleč vidno košatostjo ... O izdana | lepota, | ti sladka in daljna priča vse moje bridke in | A |
škoda bi bilo, če bi se skrila hčerina velika | lepota | v tiste tihe, odljudne kraje. »Službe vendar | A |
lepa, četudi vela,« pravi. »Sicer pa mislim, da | lepota | vedno ostane, če ne v materialnem bitju, pa | A |
deklici primerilo, da ji je že, ko je mladostna | lepota | slovo jemala, deviška nedolžnost splavala po | A |
no dalje, kam se ti je pa zdaj izgubila tvoja | lepota? | « »Tukaj noter v hišo sta šla, ona in pa star | A |
»Tega ne bo potreba. Z menoj, | lepota | moja!Pojahajva kam, kjer bova sama.« | A |
klopi ali na slami je pretrdó.« Pa dekličina | lepota | in njene prošnje so mladega gospodarja toliko | A |
tako da je rokavček nazaj odpadal in se je celo | lepota | njenega krasnega lakta videla. Alberta ni slišala | A |
na strani in jo skuša za roko uloviti. »Ah, | lepota | moja, to ni prav, da me še ne pogledaš.Ko bi | A |
srce je polno; razen ljubezni do tebe, moja | lepota, | ki presega vse, tiči še marsikaj v njem, kar | A |
stvar. Ne govorite mi, da jo omami duhovitost, | lepota, | in da ji ljubezen šine kar tako z jasnega v | A |
jasnega v srce ‒ seveda, ljubezen! Duhovitost, | lepota | ‒ smešno!Priložnost ‒ ona jim je pogubna. | A |
daleč z obraza, in, akoravno ne več posebna | lepota, | preobračala je vendar koketno svoje modrosive | A |
sebi terja zlobno oceno; saj je vendar osebna | lepota | popolnoma relativna z ozirom na okus opazovalčev | A |
starci, da je prave vrednosti edinole duševna | lepota. | Kar se tiče Cvetane, moramo pa za sedaj še samo | A |
sedaj vstal iz groba, priznati bi moral, da | lepota | in slava sedanje Italije visoko presega Italijo | A |
smeh, dokler ne bo njena prenaglo razprodavana | lepota | in mladost položena med staro šaro ali v kot | A |
Prav v tem lepem obrazu tiči krivica! Telesna | lepota | se je pri tej ženski razvijala prirodno in je | A |
ni dvignil nad vsakdanjo podlost. Telesna | lepota | je omamila ženina in ga zvabila v zakon.Potlej | A |
neločljive svoje žene. Kakor ga je prej telesna | lepota | vabila, tako ga je sedaj dušna nelepota odganjala | A |
mrtev na platani. Presenetila ga je tudi nje | lepota | tolikanj, da je zdajci pozabil, kako je Abadon | A |
vedela, koliko vredni sta ženska mladost in | lepota, | kadar se zanji oglasi povoljni kupec.Znala je | A |
gorske vile Ljudmile in potlej menil, da je | lepota | Cvetanina slična lepoti Darinkini, Ljudmila | A |
ošabnost prepozno je prišla doba, koje Ljudmilina | lepota | zbujala pozornost mladih gospodov in zavist | A |
morejo nezmotno narekovati, kakšna bodi umetniška | lepota. | Mi Slovenci smo za podlago književnosti gotovo | A |
valovitih laseh družice iz detinskih let. Nje | lepota | mi je bila danes zanimivejša od nekdaj, ker | A |
nedeljah počival in bral. Ta zapuščena in neugnana | lepota | kraja ga je vedno omamljala. Sredi jase je obstal | A |
klicali druga dekleta istega imena. Zalina | lepota | je zaslula daleč na okrog po Rožni dolini.Prešla | A |
svojim zakladom. Dobro je vedela, da je zunanja | lepota | minljiva in da lahko škoduje človeku.Le kadar | A |
njeno zunanjost, je vselej odgovorila: ženska | lepota | je podobna cvetoči, nežni rožici, katero slana | A |
njegove ljubezni je netila in vzdrževala Zalina | lepota | in njena deviška čednost. Prišel pa | A |
devic je ondi, kamor jih misli peljati. Njih | lepota | slovi daleč okrog.Pri teh besedah je Tresoglav | A |
lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena | lepota | vas vse reši.« Mirko še vedno molči | A |
hčer gospoda Mirodolskega. Glasovita je bila | lepota | Helene, za katero je storilo smrt toliko slavnih | A |
nekaterih ženskah šele prav razvije in razcvete | lepota; | ona lepota, ki je mnogim moškim nevarnejša nego | A |
ženskah šele prav razvije in razcvete lepota; ona | lepota, | ki je mnogim moškim nevarnejša nego cvet prve | A |
dobrikal: oj zvezda moja, srce moje! Zgolj | lepota, | ogenj, ljubezen, poezija!In ponoči s strunami | A |
božje sonce obsijalo. Vidiš, to ti je gosposka | lepota, | kakršno imajo v čislu mestni gospodiči. Ta | A |
je na skrivnem srce gorelo za njo. Kakor pa | lepota, | tako je bila sploh znana tudi Metkina poštenost | A |
stojim v samem svetišču. Kaka resničnost, kaka | lepota, | kak mir in kako življenje!Kako naravno, preprosto | A |
boga; pesnik, kateremu je bila razkrila večna | lepota | milostno svoje obličje; človek, kateremu je | A |
temu tudi nekoliko njena nenavadna, čudno tuja | lepota, | ne morem in nočem tajiti.‒ Pa kaj bi dalje modroval | A |
brega, vse mora biti njena last. Ona mu je | lepota, | sreča, ideal.Stokrat in stokrat se prepriča | A |
da ne vidimo stvari, kakršne so same na sebi. | Lepota | je v nas, iz sebe jo pokladamo v zunanje stvari | A |
pokladamo v zunanje stvari. V mojem srcu je razdrta | lepota, | mir pokončan! Od tod moram iti in pojdem, kakor | A |
Prešernovih pesmi učil, kaj je poezija, kaj je | lepota. | S Prešernom se meni godi kakor z Bledom. | A |
zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita | lepota | tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel | A |
klance. Tudi še marsikatera druga milina in | lepota | se je na njej popolnoma izbrisala ali vsaj zamazala | A |
in ni lepo, ali kaj zato. Poglavitna reč je | lepota. | Grde jaz ne bi maral.« | A |
izneveriti Blagnetu, itak se ji je tako prikupila | lepota | Abdulova, da je bleknila čudne besede: »Meni | A |
mogel videti obraz tiste slavne žene, katere | lepota | je vdahnila Prešernu toliko brezsmrtnih vrstic | A |
ali je priznala, da je to vse premalo, taka | lepota | se ne da preplačati. Zdaj je hotela dobiti kaj | A |
mikala Tiničina dota, nekatere pa še bolj njena | lepota, | marsikaterega tudi oboje.Sosebno Pinkov Jurček | A |
Traja le dotlej, dokler mu daje rejo mladost in | lepota. | Kadar se poreče: zbogom ljubezen, se bo raztopilo | A |
Ali Goloba ni ganila nič ne njena pamet ne | lepota, | držal se je kislo proti njej kakor proti vsakemu | A |
lepih fresk na stenah, temveč je bila le edina | lepota, | okroglo in rdečelično Pepičino lice in svitek | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |