lepo (601-700)

bil že ves napojen in strnjen, kakor je zmeraj	lepo	strnjen in gladek prah podeželskih poti v zmernem	A
razpoloženje naredilo zgovorno. »Viš, tako	lepo	sva se prej pogovarjala.Zakaj bi govorila o	A
otroško radost. In videl jo je med šolarkami, ki	lepo	v vrsti, dve po dve, grejo iz šole in imajo	A
Pred cipresama sta se ustavila. »	Lepo,	ne?« je vprašala. »Hgm,« je zamomljal.	A
tudi, da tokrat Luciana ne bo vprašala: »Je	lepo?	«Tako je bil zdaj nejevoljen zavoljo njune zadrege	A
ne opazujem jezera. Misliš, da ne vem, da je	lepo?	A lepoto zbirajo izletniki, ki se vozijo na krovu	A
»Z mano?« »S tabo je	lepo,	« je rekla in šumno poslala sapo iz ust, da se	A
»Nobene pasti. Sem samo rekla, da je s tabo	lepo.	« »Zakaj pa?«	A
bili potisnili limone med špice svojih koles;	lepo	v krogu okoli in okoli.Tako so krožili rumeni	A
Se ti ne zdi? **** Oui, c′est beau - Da,	lepo	avto, bosta, ali ona ali on, vzdignila preklo	A
oknom kmet škropil latnik z modro galico!« »	Lepo.	« »Mislil sem, da bi me morala obiskati tam,	A
njem lahko spet začeli graditi vse drugo.« »	Lepo	bi bilo, če bi bilo tako,« je rekla, kakor da	A
saj govoriva o nemogočih stvareh! A je vendar	lepo.	Nu, pa povej, kako bi storil ti!«	A
Tedaj se je kuhar obrnil, tako da je bilo	lepo	videti stopničko sivih, nizko ostriženih las	A
predpasnik v dlaneh. Želel je njegovim sivim lasem	lepo	starost, zato mu je za zdaj obljubljal zvišanje	A
ki sta se šele daleč v daljavi združevali.	Lepo	si pretolkel vojsko, nič nisi spremenjen, je	A
vas, približno, samo da je dosti bolj strm.« »	Lepo.	« »Je lepo, da.«	A
»Lepo.« »Je	lepo,	da.« »Jaz si zmeraj predstavljam, kakor da je	A
prihodnosti delavcev. O, bi bilo seveda zelo	lepo,	če bi se uresničilo.A življenje je zmeraj isto	A
bi leta in leta ležala po zaprašenih arhivih,	lepo	urejena po hrepenenju in drznosti svojih misli	A
Petrarci in drugih nesrečnih trecentistih. Kako	lepo	so živeli.Če jim je bil kdo v napoto, so ga	A
mraku oglasili zvonovi in zdaj pojo, pojo. Kako	lepo	potrkavajo.Ves večer brni bron.	A
njimi. Roke ima sklenjene in poje, poje tako	lepo:	Kaj se vam zdi, pastirčki vi al'	A
Vsi smo zaviti v gorke kožuhe. Kako	lepo	nam škriplje sneg pod nogami.Po tej, po oni	A
Takrat bom resnično pisal. Vsedel se bom	lepo	k mizi.Bel papir bo razgrnjen na njej, tisti	A
sajaste opaže se kadi. In vendar je vse tako	lepo	tam daleč ob Idrijci.Vsi so zdaj lepo doma.	A
tako lepo tam daleč ob Idrijci. Vsi so zdaj	lepo	doma.Ivanka gradi jaslice in krasi božično drevesce	A
V začetku je bilo vse zelo preprosto in kar	lepo.	Postavila sta na tla kovček, nahrbtnik	A
kjer ne bi bilo treba; da so njegove misli kar	lepo	zaokrožene, večkrat celo izvirne, čeprav niso	A
sploh vse, kar je - in tudi česar ni - živo,	lepo	in polno.Vse je samo življenje.	A
Tako je! In kako	lepo	je, da je tako!« se je nasmehnil in se na peti	A
odgovor!)... No, in tako je torej z mano tukaj vse	lepo	in prav. Samo stari je videti nekoliko tečen	A
hrust, ta pa je prga, prava prga, čeprav ni	lepo,	da tako rečem.« Kmet je s čevljem podrsal	A
Ti bi pa peč dobro podkuril, da bomo zvečer	lepo	na toplem. Temnikarja je spreletel srh	A
sestradanih poganov, he‐he!... No, pa bodo imeli vsaj	lepo	priložnost, da se spovedo svojih grehov, he	A
spremenjen. In vse okrog njega je bilo tako	lepo,	tako svetlo in slovesno, kakor je bilo samo	A
»V Tihi dol.« »	Lepo	ime.« »Hm, kajpak,« se je popraskal	A
Pozabiva vse, kar je bilo hudega!... Ti	lepo	peci potico, jaz grem pa v grmovje, ker sem	A
vidiš! - je prikimal Temnikar. - Ali ni tako	lepo?	In pametno?...	A
»In pogovarjaš se?... In to je	lepo	in ... in nič ne rečem...In kaj pomaga?...	A
se je spet selila vanj, pa je bilo zato vse	lepo,	celo trobenta, čeprav je bridko donela.	A
Počasi je stopil k javoru. Res	lepo	drevo.Deblo je bilo ravno in gladko, samo v	A
lepa, da je Peter Majcen pozabil na dekle. »	Lepo!	Res lepo!...	A
»Lepo! Res	lepo!	...In to bo seveda Tihi dol!	A
« Vrnil se je nekaj korakov, se zaletel in	lepo	preskočil jarek.Veselo je šel dalje, in sam	A
štirikotna votlinica, ki pa je bila na robovih že	lepo	obraščena.V votlinici je bila stara, obtolčena	A
mimo na svojih prozornih, nevidnih krilih ter	lepo	zavijal med rjavimi debli in si rezal pot skozi	A
smejalo nad tem blagim dolenjskim svetom. »	Lepo	je!Lepo je, čeprav je popolnoma drugače, kakor	A
»Lepo je!	Lepo	je, čeprav je popolnoma drugače, kakor je pri	A
Saj ni tako hudo! Tukaj	lepo	stojiš v senci in prežvekuješ.« »Muuu	A
Torej, kakor sem že rekel, Temnikar je imel	lepo	kravo.In tudi zadnji dan svojega življenja,	A
ki je močna in tudi malce pogreni. »Mar ni	lepo!	« je vzkliknil Peter Majcen in razširil roke	A
kakor bi hotel vso dolino zajeti v objem. »	Lepo	je!Res je lepo!...	A
»Lepo je! Res je	lepo!	...In tukaj nekje, nemara prav pod tem vinogradom	A
bom potem spustil v dolino, bom kar vse tri	lepo	po vrsti mahnil s palico po zadnji plati.Nikamor	A
In nad hrastom je njiva cvetoče ajde.	Lepo	je zaokrožena in mehkorožnata kakor topla dekliška	A
dolinica je ...« »Vse je tako mirno, tako čisto in	lepo:	travnik, potok, tolmun in tisti košati gaber	A
se bo poslovil, čeprav si je očital, da to ni	lepo.	»Tako, zdaj moram pa domov,« je rekel	A
Pa tudi, kaj bi brala! Če je pisanje	lepo,	vem, da ni res, a da bi hudo brala... ne, tega	A
pravzaprav za mlade ljudi. Mlad človek vse rad bere,	lepo	in hudo, in vse mu gre enako doživega.Ko pa	A
Seveda bi bil lahko! Saj je vendar sanjal, kako	lepo	bi bilo, če bi vse potolkel in seveda tudi sam	A
imeli svoje katekizme, v katerih je bilo vse	lepo	po vrsti zapisano, kaj se spodobi in kaj se	A
. / Potem je razmišljal in hrepenel; kako	lepo	bi bilo, če bi tudi on imel doma tako njivo	A
njive in travnike, polja in senožeti. Vse je	lepo	preoral, populil plevel, izkopal grme in posejal	A
kaj malega kljub vsemu prisluži. Kadar pa je	lepo	rejen, človek potegne zanj prav lepe denarje	A
njiv je počasi zrasla njegova domačija. Kako	lepo	bi bilo, imeti konje, je pomislil.Popraskal	A
je ustavil in stopil z voza. Bilo je sicer	lepo	stopiti na svojo rodno zemljo.Toda ko je pogledal	A
KOSMAČ . / . \/ . / »Botrček, to pa res ni	lepo,	kar govoriš!« je ugovarjal Cestar in se plašno	A
glas, mu vselej zacvili v grlu - namesto da bi	lepo	mirno sedel in govoril z resnim, globokim moškim	A
zazdele zelo trde in grde. Čutil je, da ne ravna	lepo,	in vendar jih ni maral preklicati, ker se je	A
ko se bo pomiril, se bo vračala. Pa še kako	lepo	ti pride domov, kakor bi prišla od spovedi in	A
posejal samo pšenico. Že vnaprej je užival, kako	lepo	zlato morje bo to v poznem poletju.Jakob si	A
težke; treba bo pač zaspati. A vendar je še tako	lepo	gledati in zato gleda in gleda in tudi nekaj	A
To sta dve vprašanji. Vedeti prvo je	lepo.	Poznati drugo pa je še lepše, in še več - dolžnost	A
kričavimi zvoki sedanjih dni v njeno (Erikino)	lepo	dušo’.Tudi Krilan gre v Francijo med naše.	A
teči za njimi in jim prekrižati pot, dati jim	lepo	besedo. »Če bi mi vsaj nekaj lepih besed govoril	A
še nobena celica, čeprav sem jih obiskal že	lepo	vrsto.Obokan strop, tla iz cementa, ki ga je	A
dobrohotno smehljal in skoraj proseče dejal: »	Lepo	vas prosim, nikar se ne spenjajte več po križih	A
nikdar znal ustaviti svojega jezika. »Ti si	lepo	brišeš svojo butičko in si misliš: ‚Kaj tebi	A
Kdo jo plačuje, a? ... Ti kar	lepo	premisli!Le napni svoje možgančke, pa boš videl	A
mu je ob cesti postavil hišo, ga oženil in ga	lepo	spustil, češ zdaj pa sam plavaj.Moj Jezus je	A
Ne, naš Matiček bo cigarico, cigarico bo.	Lepo,	debelo, dolgo in trdo cigarico?‘Tako dolgo sta	A
obešali za suknje gospodom uradnikom, ki so tako	lepo	dišali po milu „Rosa di maggio", se odkrivali	A
živeti, dokler jim je usojeno; ali naj se mar	lepo	zleknejo ob cesti in mirno počakajo na ljubo	A
uvideli, da so popolnoma odveč. Poskakali naj bi	lepo	brez hrupa v morje, ali pa naj bi se pobesili	A
razvnemajo, držijo v kratkih debelih prstih	lepo	dišeče havanske cigare, vlačijo venomer iz žepov	A
cev, kar mu vse lahko še prav pride, si vse	lepo	uredil in se zdaj že sprehaja po sobi z žarečimi	A
dolgo ne more zdržati na miru, ko pa je vse tako	lepo	in skoroda svečano!Kmalu vstane, gre po sobi	A
juhi, debeli cigari in požirku žganja, ki tako	lepo	popraska po starem, izsušenem grlu; se hropeče	A
tudi mojega gospodarja in v nebesih se bova	lepo	srečala.Haha!	A
na vasi in v cerkvi oznanil. S Tonetom bosta	lepo	sedla v gostilno in nič se ne bosta spominjala	A
zapustil sinu Ernestu: „Il Lavoratore" pa bo	lepo	zavil v papir in napisal nanj:Mojemu sinu Bernardu	A
psovk, da se je zdelo policaju najboljše, če se	lepo	pobere; in jo je ubral. Seveda je še prej zagrozil	A
morje. Vsa zelena je Tolminska dežela, vsa je	lepo	poraščena.V dolinah so lepa polja in njive,	A
kako lepi so ti zimski večeri. Vsa družina je	lepo	zbrana, čita stare knjige, zakaj novih dandanes	A
Zasmejala sta se in šla veselo naprej. Oh, kako	lepo	je bilo jesensko jutro!Posijalo je sonce in	A
pobočja bliskala in povztrepetavala. »Ali ni	lepo!	« se je raznežil župnik. »Lepo!« je prikim	A
»Ali ni lepo!« se je raznežil župnik. »	Lepo!	« je prikimal kovač. »Toliko je te lepote	A
vprašala kar naravnost. »Tako, po malem kar	lepo	piha,« se je nasmehnil stari mornar in s pipo	A
zelene doline. Njeno pobočje je bilo najprej	lepo	položno.Tam so bile na velikih policah samotne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani