nova beseda iz Slovenije
češ da ve ta mnogo več in lepših pripovedk. | Lepo | je znal tudi Bric pripovedovati, samo da je | A |
klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so | lepo | in glasno klepetali, tako da so se jih starejši | A |
je imel že izbran svoj par. Nebo se je bilo | lepo | razvedrilo.Pred župno cerkvijo so se zbirali | A |
»Ali bodo kmalu rojile?« »Če ostane | lepo | vreme,« je dejal Tone, »te dni enkrat. V dveh | A |
Rozala. . / . / stran 160 . / »V pesmih je vse | lepo, | « je dejal Tone, »na pašah pa ne.« »In božični | A |
Skakali boste kakor kozlički ali pa vam bom kako | lepo | historijo povedal.« Otroci, ki so jim bili doma | A |
stran 165 . / Tetrev je bil medtem napravil | lepo | žerjavico, zakopal vanjo krompir in ga spekel | A |
žerjavico, zakopal vanjo krompir in ga spekel tako | lepo | rumeno, da so otroci skakali od veselja in ker | A |
so si želeli pečenega krompirja, je pomiril z | lepo | pripovedko o povodnem možu. »Poglejte na ono | A |
širši čez pleča in čez pas, z dolgimi lasmi in | lepo | brado, po telesu pa ves zelen kakor žaba ali | A |
pride povodnemu možu v roke.« Tetrev jih je še | lepo | poučil, kako morajo biti previdni in nikomur | A |
peljala v svojo sobo, kjer jima je naredila | lepo | in ganljivo in dolgo pridigo, kako strašen greh | A |
gospod župnik pohvalil Jerico, če bo videl, kako | lepo | kleči in moli. »Nikar je ne uči hinavščine! | A |
vedno z menoj v cerkev iti, ne s teboj?« Kako | lepo | jima je pa tudi Tone spotoma razlagal zakaj | A |
naravnost in se mu nasmejal. »To je prav, to je | lepo, | « ga je pohvalil učitelj, ki je vedel, kako je | A |
ker ima Gašper vendar . / . / stran 179 . / | lepo | posestvo in bi mu ne bilo treba delati kakor | A |
zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali in se | lepo | napravili!« je dejal Bric.Teti Mani pa vestnost | A |
tiščala, da ne bi slišala petja. Saj če je bilo | lepo | ubrano, jo je motilo v molitvi; še teže pa ga | A |
storiti; usluga samo proti uslugi; zastonj ali za | lepo | besedo nič; vsaka, četudi dozdevna krivičica | A |
nobenega zrna, če bi ne bilo delavcev. Kako | lepo | hišo ima Kržan, kjer je bila tvoja mama doma | A |
»Trem beračem je dala kruha in vse tri je | lepo | poučila, da naj pridno delajo.« Tone pa je resno | A |
koliko piščančkov ima njena koklja in kako | lepo | so prižani, sta vihala oba nosove.Take otročarije | A |
prijemal po malem že za koso in cepec. Kako | lepo | jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali | A |
za njim, slišal, kako ljubeznivo ga dražijo; | lepo | kmetijo je imel in povsod bi lahko vprašal; | A |
šibre. In kakšna škoda, ko je zdaj vse tako | lepo | urejeno!Kako lahko bo gospodaril, kako brez | A |
bosta gospodarja kakor on; Tetrev da je že vse | lepo | napeljal. Gašper bi bil sicer tadva računa rajši | A |
nebesih veseli in ki je prej sebe in druge tako | lepo | tolažil, da je že takšna letina. Potem pa so | A |
oba Križmanova milovati Gašperja, ki ima tako | lepo | premoženje, v rokah pa nič, ki mora delati kakor | A |
enkrat posvarila Gašperja, ki jo je prvič tako | lepo | poslušal in potem tako zvesto držal obljubo | A |
Tone svojemu dolžniku,« si je dejal, »to je | lepo | in krščansko, in jaz ne vem, ali bi mu jaz tudi | A |
kaže drugače. Saj se bo zvedrilo, in spet bo | lepo | vreme.« »Takšno kakor prej ne več. | A |
govoril bo tako, da bo prav. Rožman pa je govoril | lepo | in ginljivo o krščanski ljubezni in da bi on | A |
ravnanje je le še utrjalo njegov sklep; tako | lepo, | tako plemenito se mu je videlo; stric žrtvuje | A |
»Zbogom, Gašper, in zdrav! Ali boš | lepo | ravnal z mojo sestro?« je vprašala svaka, ko | A |
uboga, prestrašena deklica. Tone ji je naredil | lepo | belo krsto, teta ji je ovila svetle lase z rožmarinom | A |
pa gledata z mlado gospodinjo?« »Do zdaj še | lepo, | « je dejala Mana.»Kadar ji ne bo več všeč, naj | A |
oba bi se mu odtujila. In njemu je že tako | lepo | slikala stara domišljija novo srečo, kako bo | A |
je dejala Jerica in pogledala stran, »in vas | lepo | pozdravlja.Sicer pa ni nič posebnega; zato vam | A |
zavarovalnega društva. Ta zavarovavec je znal posebno | lepo | govoriti o koristi in potrebnosti zavarovanja | A |
imel obraz pokrit s širokim slamnikom in tako | lepo | pritrjeval Ivanovemu modrovanju, da je budil | A |
nekem kmetu seženj drv. Skladal mi jih je tako | lepo, | da sem takoj vtaknil roko vmes, kjer sem hotel | A |
so podobne kulisam v gledališču: od daleč se | lepo | vidijo, od blizu jih ne smeš gledati.Meni se | A |
hiše pred seboj. . / . / stran 12 . / »Kako | lepo | poje Gregorčič,« je dejal: »‚Mogočna nisi, ne | A |
šolah in vnemajo mladino za vse, kar je dobro in | lepo; | vzgajajo plemenite značaje in bude ljubezen | A |
takisto rad ajdove žgance na drobno sito zmlete in | lepo | zabeljene. »Sploh, prebrisan človek,« je dejal | A |
To bomo videli,« je dejal Škorec. »Pisanje je | lepo, | tega ne bom tajil; lahko bi se bilo pa še pristavilo | A |
stiskah. Zakaj pa vpletajo dramatiki med igre | lepo | petje?Zato da jim poslušavci odpuščajo dramatične | A |
napisano ni majhna reč. Da, če bi ga kdo zdaj prav | lepo | prosil, bi on pustil, kakor se mu je zdelo, | A |
zastonjkar, drugi pa v smeh. In zdaj naj človek | lepo | govori! Lomast je začel, kakor je stalo v Ivanovem | A |
odpeli pevci vse tri kitice Pobratimije, potem | Lepo | našo domovino, potlej Slovensko dekle, Pridi | A |
ukročene že vse strasti. Tako blažilno vpliva | lepo | petje na človeška srca. Potem se je pričela | A |
vrlega slovenskega pisatelja Urbana Škorca, in | lepo | so potem pisale novine, kako je bil to pravi | A |
da je krasno govoril gospod župan in nič manj | lepo | visokošolec Ivan Šimen, kako imenitno so pevci | A |
sivimi očmi od vrha do tal in mu podal roko. » | Lepo. | A, gospod Muren, a? | A |
dan razžalil vso družbo z načelnikom vred? | Lepo | bi se bil vpeljal. Muren se je zdel sam sebi | A |
tako skupaj plačamo. Gospod davkar bo vse | lepo | porazdelil.Na vsakega pride, ker smo štirje | A |
Predlagal je torej, da naj zapojo svojo staro, | lepo | jugoslovansko pesem, in zapel je sam počasi | A |
otajali nadzornika, da je že poskušal z njimi peti | lepo | pesem o žabi in vodi, »ka v njoj živi«, videl | A |
vendarle zadene. Za ta primer bi pač ne bilo | lepo, | če bi ga on jezil še zadnje dni.Celo sovražniku | A |
ampak nogavice bodo progaste, sive in bele.« » | Lepo | te prosim, Vida, pusti me!« »Kaj pa si tako | A |
natiskalo. Knjiga bo kras vsakemu salonu; tako | lepo | je vezana, tako čedne so vinjete, tako kratki | A |
sedmih k Zlati kaplji, in po naključju imaš svoje | lepo | vezane knjige pri sebi in izročiš vsakemu eno | A |
nadi, da se bo vsaj ta del kritike gladko in | lepo | bral.»Seveda, z mojim perjem se bo ponašal, | A |
učinkuje imenitno.« »Tako pisanje se tudi | lepo | speši,« je menil Čebular. Ivan si ni bil v svesti | A |
to gledam, to uživam. ‒ Čebular, ali se mi ni | lepo | posrečila prispodoba?« »Namen je dosegla,« se | A |
imenitno nalogo. Ganljivo je opisoval, kako | lepo | in modro je na tem svetu urejeno, da imajo otroci | A |
knjigo ob klop. »Da si to storil, ni bilo | lepo, | « je dejal Strnad; »bilo jo nespodobno; ampak | A |
starši noč in dan za svoje otroke. Ali ni to | lepo | in hvale vredno?Kar pa je lepo in dobro in hvale | A |
Ali ni to lepo in hvale vredno? Kar pa je | lepo | in dobro in hvale vredno, to imenujemo vrlino | A |
vsak svoje starše; hvalijo naj, kar se jim zdi | lepo | in dobro, povedo pa tudi, če jim kakšna posebnost | A |
/ . / stran 155 . / »Mi učimo svoje otroke | lepo | in pošteno živeti.« »Vsi ti lepi nauki se zde | A |
gospod svetnik?« je vprašal boječe Ponižen. » | Lepo | vas prosim, kakšne posledice!« »Jaz mislim namreč | A |
»Bodite brez skrbi!« »Torej prosim, | lepo | prosim, gospod svetnik, ne zamerite, da se je | A |
poslopje. Ta je blagroval tujce, ki bodo tako | lepo | stanovali; drugi je pravil, kako bi bil on uredil | A |
ljudi, tako preprosto; in če ga ne sprejmo tukaj | lepo, | pojde drugam, kjer tudi težko čakajo tujcev | A |
hiše, kjer je imela svojo izbico. »Ta me je pa | lepo | sprejela,« se je obrnil Petan h gostilničarki | A |
zadovoljen, da je spet med domačimi ljudmi. »Kako | lepo | smo te pa tudi sprejeli, Jože!« je dejal Gostič | A |
prijatelja tako hitro. Postregla mi je pa Korbinka | lepo, | to moram reči, in račun ni bil prehud.« Iz veže | A |
molče brskala po ognju. »Ali naj ti povem, kako | lepo | so sprejeli mene?« »Nisem nič radovedna.« | A |
kravice na planini. Ti ne veš, kako žvenkljajo | lepo, | ko se pasejo. Ali vama niso všeč naši kraji | A |
gostilničarjev. Zakaj tarifo prestopati ni | lepo, | je celo kaznivo.« Korbinko je lomila huda jeza | A |
»Boga zahvali, Urša, da se nisi! Ti živiš | lepo | mirno; jaz imam pa na glavi dva otroka, ki se | A |
nanosili denarja, in on bi dobil posojilo in | lepo | ime ljudskega dobrotnika, ki bi otel rojake | A |
beseda, da so tudi začeli opravljati Ivana, in | lepo | se je zdelo Stradi, da se ti sosedje tudi brigajo | A |
les od Gričarja, ki je pameten gospodar in ima | lepo | hčer.»Micika, da, Micika, dekle, kakor se spodobi | A |
samo vznemirjajo, še bolj pa na Furlana, ki bo | lepo | sedel za mizo, ki so jo drugi pogrnili. Kako | A |
zadovoljnost, ko še prvi korak ni storjen; kako | lepo | je, če se more ženin moško postaviti s svojo | A |
Poglej, koliko se je trudila Cila, da je vse tako | lepo | uredila!Ti dobiš dve veliki hiši in zemlje bogve | A |
Korbina, da bi imel krojača za tasta.« Potem jo je | lepo | učil, kako mora ravnati z možem, da bo delala | A |
za sodelovanje. Vmes je pripovedoval, kako | lepo | je vzgojil svojo hčerko in koliko sreče čaka | A |
je prijazna, stene pobeljene, tla snažna, vse | lepo | pospravljeno, okna zunaj polna cvetlic, znotraj | A |
Vprašal je, če misli Cila, da bo on, ki je tako | lepo | preskrbel Zefo, pozabil nje, ki mu je še ljubša | A |
malin nesli. Marsikdo mora mene zahvaliti, da je | lepo | rasel.Česar si se naučil na tujem, ti prav pride | A |
pa mu je spet presedala ta skrbnost. Za vsako | lepo | besedo je slutil sebičen namen; vsa prijaznost | A |
ker gledajo Gostičevi najbrž z zavistjo, kako | lepo | se sporazumevajo pri sosedu. Andrej je zmignil | A |
pozorneje, tem ponosneje, čim dalje je govorila. » | Lepo | te prosim, Gričarjeva mati!« je dejal, ko je | A |
in sitnosti nase vzeti, ni silil vmes, ampak | lepo | zahvalil gospodinjo.»To je dobro delo,« je dejal | A |
če se mu je zgodila krivica, jo bo ljubi Bog | lepo | poravnal; saj pogrebne stroške je vzela Korbinka | A |
in tudi ponoči. Preudarjala je tudi, kako | lepo | bi bilo, če bi podedovala par stotakov.Dote | A |
otroku, ki se potegne za očetove pravice. » | Lepo | te prosim, Cila,« je dejal oče, »pusti pri miru | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |