le (601-700)

A odslej pa hočem res začeti tožiti, res, ne	le	očetu, vsakemu.Do zdaj pa nisem, in danes nisem	A
mojemu sinu mačeho. FRIDRIH Ko bi te bil	le	kdaj slišal še brez očitanja govoriti. ELIZABETA	A
Nikdar ni čuta imela zame, a jaz sem sebe motil	le	od kraja. Prej, dokler tebe nisem videl, nisem	A
Jezus! Saj jaz nisem hotela proč iz grada iti,	le	tu, le zdaj od vas, ker glava mi je polna, ne	A
Saj jaz nisem hotela proč iz grada iti, le tu,	le	zdaj od vas, ker glava mi je polna, ne morem	A
ti je polno, ti me ljubiš tudi, o reci mi to,	le	enkrat. VERONIKA Ne smem.	A
FRIDRIH A resnica je. Taji jo, da	le	je resnica! VERONIKA Pustite me sámo, srce	A
FRIDRIH Nič hudega ni to.	Le	da so že ljudje izpazili mojo ljubezen do tebe	A
JANKO Kdo te je razžalil? VERONIKA Nihče,	le	proč pojdiva, domov. JANKO Taka, kakor si	A
VERONIKA Postoj!	Le	majhen spomin si vzamem in pridem za teboj.	A
bičem na tvoj hrbet. JANKO potegne meč:	Le	strahopetec žuga s hlapci, brani se! FRIDRIH	A
gospá ... VERONIKA Dobro je, ti imaš dobro srce.	Le	pojdi zdaj, skrbeti hočem, da boš tudi ti srečna	A
Zakaj ta tajnost? Jaz nečem	le	pred bogom njegova žena biti, tudi pred svetom	A
zvezana z zakramentom svetega zakona za večno.	Le	bog naju more ločiti, tvoj oče ne, če ti nečeš	A
stopila in mu vse povedala? Poguma je treba	le	za prvi hip, in imava ga, ne li?O, jaz imam	A
z vso detinsko ljubeznijo mu hočem streči,	le	tebi naj ne šteje v zlo, da si mene osrečil	A
FRIDRIH Ne vprašaj tako nepotrebnih reči. ‒	Le	pomisli, da jaz potem nisem nič, če mi oče vzame	A
zadovoljen, če dobro ohraniš, kar boš dobil, in	le	nekoliko pridobiš.Tvoj sinko, Ulrih, ki je pri	A
sam, to hočem jaz pomagati misliti. Kakova, in	le	bolj, čigava bode tvoja druga žena, to tudi	A
tvoja pokojna žena bolehala, in premotil sem se	le	v letih. Mislil sem namreč, da bode prej umrla	A
To se še pozve. Zdaj so	le	površni plani narejeni.Jaz pač mislim, da si	A
dogovor začeli, nehajte ga, sicer utegne naši reči	le	škodovati, ker ta stvar uspeha ne more imeti	A
Meni! No, dečko,	le	v tem se poskusi, pa boš videl, da te bom zmel	A
pregrešna, ker zoper mojo voljo storjena in	le	po hudičevem navdihu. FRIDRIH Jaz sam?	A
da je bilo moje strastno sovraštvo do njega	le	neiztrebljiva ljubezen do njega, moje umišljeno	A
do njega, moje umišljeno zaničevanje je bilo	le	hrepenenje, da bi se mi spet povrnil s staro	A
ali povrniti se je mislil k meni, kadar bi	le	mogel. Zato pa hočem, da me pelješ k njemu	A
JANKO Celjan nobeden srca nima. VERONIKA	Le	Fridrih, on da!On ima srce veliko.	A
šine strašna misel v glavo, da je bilo vse to	le	laž, da je sedanjost prava istina, ko zapuščena	A
coprnica! Če me je res tudi v srcu izdal in ne	le	na videz očetu vdal se, potem me pelji k njemu	A
JANKO Idiva. Tvoja krivda bode, če srečaš	le	kesanje na koncu tega pota. Odideta.	A
te. VERONIKA Saj grem proč, daleč proč,	le	to samo mi obljubite, da on ne bode trpel zavoljo	A
ne bodem umirala v grozni zavesti, da nisem	le	jaz zapuščena, ampak tudi on zaradi mene nesrečen	A
zaradi mene nesrečen. Pustite me trpeti samo,	le	mene, ne tudi njega. Kriva sem le jaz.	A
trpeti samo, le mene, ne tudi njega. Kriva sem	le	jaz. HERMAN Pelji jo proč in iz grada ven	A
ujela; da si s svojim peklenskim copranjem ne	le	razdvoj zatrosila med očetom in enim sinom in	A
VERONIKA postavi se pred Janka: Ne, pustite ga,	le	tega pustite.Jaz sama rada izpovem, vse izpovem	A
izpovem, vse izpovem, jaz sem res čarovnica,	le	njega izpustite! HERMAN Čujte! LJUDSTVO	A
Krajcar, res, ne goldinarja. Ali gotovo je	le	gotovo. Dolenc. Eh, nobeden ne bi šel, če	A
še groša! Dolenčevka. Ampak radi ga imate	le.	Po taki mečavi ste prišli čakat.	A
Prijazna sem z njim, ne kregam se.	Le	to sem rekla: Gostačeva ne bo prišla v mojo	A
Tona. Vidiš, vidiš, je pa	le	res, kar pravijo... Metka.Nič ni res.	A
Zdaj si star, ne pozabi tega! Torbarček. Če	le	tebe pogledam, pa se spomnim.Ti tudi nisi več	A
stara? Sem mislil, da bom videl svoje torbe še	le	o Veliki noči oguljene ali petične, pa ste jih	A
Lepa je, denar ima, vsak bi bil vesel, če bi jo	le	dobil. To vzemi, vidiš. Lojz. Eh, mati, kaj	A
Lahko bi bilo huje. Draga Ančka,	le	nikar ne jokaj!(Pogladi jo po laseh.)	A
pomočnik toliko in toliko časa. Vprašajo te	le,	če kaj znaš in ne kako dolgo si se učil. Košir	A
zanesljivejše, tvoja ali moja pamet. Amerikanec.	Le	pojdite!Vse naše ljudi bi spodil čez morje.	A
Mihaela je še štirinajst dni in ljudje pojdejo še	le	o Vseh Svetih na pot. Nič na Hrvaško, vse čez	A
In še se bo kdo izmislil, da pojde. Naj	le	gredo, naj le!Korajža je v naših vaseh, korajža	A
bo kdo izmislil, da pojde. Naj le gredo, naj	le!	Korajža je v naših vaseh, korajža!	A
dol naslonim, pri tebi prav sladko zaspim... La	le	la, la le la, la la... Metka vstane in mu stopi	A
naslonim, pri tebi prav sladko zaspim... La le la, la	le	la, la la... Metka vstane in mu stopi na pot	A
skrbeti za kot in rediti me, ampak za denar se	le	zdaj oglej, spomladi ga boš potreben. Dolenčevka	A
Učitelj. Ko bi se	le	v Ameriko ne umikali.Predaleč je to. Žagar	A
Sem mislil, da te ne bo!	Le	sem k meni sedi.Do New Yorka se bomo skupaj	A
Naj jo ima. Naj	le	gre v Ameriko, bo že videl, kako je drugod.	A
Mati, še enkrat bi vas prosil... Pečarka.	Le	pojdi, le pojdi!Bolje je zate in zame!	A
še enkrat bi vas prosil... Pečarka. Le pojdi,	le	pojdi!Bolje je zate in zame!	A
Živeči pozábili davno.	Le	Jošt, ki je lani zaspál, O lipi štórijo slavno	A
že bó, Odkar odtód je vzel slovó. In njega	le	še ní domú, O njem ní pisma, ne glasú.« »Oj	A
misli skrivnóstne tu v prsih imám.« »A tebi	le,	vójvoda véliki moj, Skrivnóst razodéti vso hočem	A
Na vrtu sam s sáboj golčí samotár; Čujó ga	le	rože cvetóče In ptice po drevji pojóče. »Maríji	A
In zid samostanski zató je razsúl, Da tvoje	le	želje bi branil? Da tvojo bi pésem ohranil?	A
Na ustnih tá človek pač nosi Jehôvo, A srce	le	Mámona moli njegôvo, O, Peter! tá svetec je	A
Môre dušne čè se iznebiti.	Le	Bogú, le njemu čè služiti. »Pridite, vi reveži	A
Môre dušne čè se iznebiti. Le Bogú,	le	njemu čè služiti. »Pridite, vi reveži, prosjaki	A
‒ Tiho, vedno tiše Okrog njega.	Le	priroda diše. Sôpe krepko, vedno svobodnéje	A
plášit te, Nocój še morda strášit te! Udova	le	izpila ní ... Kaj ti obraz takó bledí?	A
imá?« »Ne vidimo ničesar mi, Pač varajo te	le	očí.« »Kakó je bled, kakó je bled!	A
moj!« »Ne vidimo ničesar mí, Pač varajo te	le	očí.« »In zdaj iz čaše piti čè, Že nese k ustnom	A
sem mej svojoj bil in tvojoj lastjo Mejník	le-	tá, Presádil ga skriváj na last sem tvojo	A
bal; ‒ Kakó nocój domóv je prišel s sejma, Pa	le	ní znal. A čudno prinesó mu vsi novíco, Ko síne	A
stopam dolgih ‒ Prazna cela vsaka, vse je tiho,	Le	korakov mojih jek se sliši; Mej zidovjem čudno	A
pri tleh, tam v koridoru temnem Vrata najdem	le	napól priprta, Iz dvorane govor, hrum in petje	A
Ukrajinska duma »Kám, oča mènih, dalje, kám?	Le	noter, noter v dvorec k nam! Mrak pada na ravnino	A
od Bogá Greh odpustiti Vam imá ... Srcé mi	le	odkríjte, Ničesar ne tajíte!« »Težkó, hudó grešila	A
Smíli Peter Kristu se, a nič ne zine, Pálico	le	svojo dolgo v tlà porine; Ríne jo globôko v	A
Nesmrtnosti nada je mar?	Le	gôri, grmada, le svéti Prek sfing, piramíd v	A
Nesmrtnosti nada je mar? Le gôri, grmada,	le	svéti Prek sfing, piramíd v nedogléd! Prežêni	A
A ôna krvníkom se sméje, S ponosom jim reče	le	tó: »I smrt sem premagala slavno! Nesmrtna zató	A
kapeli sv. Trojíce v Loki iz let 1499-1541) »	Le	vkup, le vkup, le vkup, Le vkup, uboga gmajna	A
Trojíce v Loki iz let 1499-1541) »Le vkup,	le	vkup, le vkup, Le vkup, uboga gmajna! ‒ ‒ ‒	A
v Loki iz let 1499-1541) »Le vkup, le vkup,	le	vkup, Le vkup, uboga gmajna! ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒	A
let 1499-1541) »Le vkup, le vkup, le vkup,	Le	vkup, uboga gmajna! ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ Der	A
tam ... Oh, rad bi napótil se v góro, Da znam	le	kód iti in kám!« Šumí jim nad glavami lipa,	A
tam ‒ Oh, rad bi ga rešit šel v góro, Ne znam	le,	kód iti in kám.« Šumí jim nad glavami lipa,	A
se ne bi ozrl, Nì v ženo, nì v zlate zaklade,	Le	v njega pogled bi uprl.« »Pogledal bi spečega	A
Ne! Tlaka	le	v kmečki obleki veljá: Hajd, ménjajmo, Mindorf	A
Obleči koj ráševnat mora jim kroj ... »Sedaj pa	le	délat ‒ tlačáni!« Za plugom gré Mindorf po	A
VI. Boj pri Bréžicah (Septembra 1516) »	Le	vkup, le vkup, le vkup ... Erhangen und auch gespisst	A
Boj pri Bréžicah (Septembra 1516) »Le vkup,	le	vkup, le vkup ... Erhangen und auch gespisst.	A
Bréžicah (Septembra 1516) »Le vkup, le vkup,	le	vkup ... Erhangen und auch gespisst.« (I.p.)	A
« »Domovine	le	iskati sreče, Vsem braniti pravdo vsegdár	A
bilo pač to v kresni nôči? Resníca mar ali	le	‒ san?« VIII.	A
‒ V pést svojo odsléj	le	verújem, Zavéznik moj ‒ puška je tá!« Veselo	A
vam rajši stokrat, Ko énkrat še iti na tlako,	Le	énkrat h gospôdi še v grad!‒«	A
naš ‒ brat Gubec boš tí!« Pojêmlje že ôgenj,	le	Gubec Zamišljen strmí vanj dosléj ... Tu vstane	A
solnce zimsko skoz oblake, Ne, mežíka malce	le	zaspáno. A razgrne se zavesa siva, Z jasnega	A
zagrebški pojó, Pojó, da še nikdár takó. »	Le	vkup, le vkup, gospod, tlačán! Oznanjamo slovesen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani