In ko je bolnik okreval, se je ljubi pater veselil in smehljal, kakor se noben menih ni znal.
»Patra v krčmo pač ne bo,« je Vrbičev gospod omajeval. »Menihi ne hodijo v krčmo, zdaj tudi dobre volje nihče izmed njih biti ne more, toliko ti imajo skrbi in sitnosti.«