koren (101-200)

KORUN Ali pa tudi molite za svoje dobrotnike?	KOREN	Seveda molim; za vsak groš en rožni venec.	A
KORUN Za vsak groš en rožni venec?	KOREN	Ali sem rekel en rožni venec?Tri rožne vence	A
delaj mora biti pravilo našega življenja.	KOREN	Oh, kako lepo znate vi učiti, dobri gospod	A
vaša vnukinja tako lepo oblečena po mestu.	KOREN	Oh, recite tem gospem, naj nama nikar ne zamerijo	A
so jo že nekajkrat videle, s slikarjem Čopom,	Koren.	KOREN Kaj?S slikarjem Čopom?	A
nekajkrat videle, s slikarjem Čopom, Koren.	KOREN	Kaj?S slikarjem Čopom?	A
KORUN Ali vam je kaj dolžan?	KOREN	Meni je dolžan, da takoj pusti mojo vnukinjo	A
ljudje navadno tudi nimajo poštenih namenov.	KOREN	Kdor nima nič, tudi poštenih ne sme imeti.	A
prijel. KORUN Primite rajši svojo vnukinjo,	Koren!	Če bi njej ne bilo po volji, bi Čop ne hodil	A
Zdravi! (Odide.)	KOREN	Moli in delaj!Trideset krajcarjev in kos kruha	A
Noter! Peti prizor	Koren,	Čop KOREN Hu, kako ste me prestrašili!Kaj	A
Noter! Peti prizor Koren, Čop	KOREN	Hu, kako ste me prestrašili!Kaj pa hodite tako	A
tako počasi kakor kak policaj? ČOP Gospod	Koren,	enkrat ste mi že pomagali iz stiske, zdaj se	A
gospoda Dobrina mi bo pokrila vse dolgove.	KOREN	Ta predrznost!Starega dolga še niste poravnali	A
ČOP Saj vam nisem nič dolžan!	KOREN	Vi nič dolžni?Ali hočete tajiti?	A
gospoda Dobrina, ki bo vso zadevo razložil.	KOREN	Ni treba nobene razlage.Posodil sem vam denar	A
izposoditi, in namignili ste na gospoda Dobrina.	KOREN	No in kaj? ČOP Gospod Dobrin mi je odpustil	A
meni odpustil, ga je s tem tudi vam odpustil.	KOREN	Komur sem jaz dolžan, ta lahko meni odpusti	A
ČOP Gospod Dobrin je moja priča.	KOREN	Če ga niso že ustrelili. ČOP Izkazalo se	A
popolnoma nedolžen, žrtev zlobnih ovaduhov.	KOREN	Glejte, to je dobra novica.Jaz sem zmeraj trdil	A
vnukinjo, mojo Heleno. ČOP Prosim, gospod	Koren,	jaz imam najbolj poštene in najčistejše namene	A
najčistejše namene: hočem jo v zakon vzeti.	KOREN	Na kaj pa!Sami ne morete pošteno živeti, zdaj	A
gostila vsaksebi. Dajte se omečiti, gospod	Koren,	da ne bo Helena nesrečna z menoj vred! KOREN	A
Koren, da ne bo Helena nesrečna z menoj vred!	KOREN	Z vami gotovo ne bo srečna.Zatorej enkrat za	A
Zvedela sem, da je gospod Dobrin na svobodi.	KOREN	Ali poznaš tega gospoda? HELENA Pri gospe	A
sem ga večkrat videla. . / . / stran 83 . /	KOREN	Ta gospa je nesreča za mojo hišo.Vi, gospod	A
pripeljem gospoda Dobrina, da se pomenimo.	KOREN	Dá, pripeljite ga!Z njim se bomo pomenili,	A
(Odide.) Sedmi prizor	Koren,	Helena KOREN Same lepe reči se slišijo o	A
(Odide.) Sedmi prizor Koren, Helena	KOREN	Same lepe reči se slišijo o tebi, Helena, same	A
saj ni takšen; pošten je, blag mladenič.	KOREN	Ravnokar te je snubil. HELENA No, vidite	A
vidite, kako je pošten! . / . / stran 84 . /	KOREN	In blag, ker gre za blagom.Na moje stroške	A
denarja, in še nikdar ni vprašal po doti.	KOREN	Tako lahkomiseln je.Ob čem pa bo živel?	A
Otrok nima nič.	KOREN	Do zdaj nič, ko pa se omoži, bo pa druga stvar	A
HELENA Jaz mu je nisem dala.	KOREN	Ti je sploh nimaš; kako jo boš pa dala!Vpraša	A
Preveč so dobre volje.	KOREN	Počakaj, pokličem gospoda Dobrina!(Odpre vrata	A
stopite malo k nam! DOBRIN Bog vas živi, gospod	Koren!	Ali ste še živi?	A
Deveti prizor Prejšnji brez Helene	KOREN	To je Helena, gospod Dobrin. DOBRIN Helena	A
Sedite, prosim.	KOREN	Koliko pa vas je prišlo?Trije in še ta fant	A
DOBRIN Saj res, kaj pa ti? SKOBEC Gospod	Koren,	ali ne boste nič postregli? KOREN Kadar boste	A
boste nič postregli? . / . / stran 87 . /	KOREN	Kadar boste plačali, vam postrežem s pobotnico	A
Deseti prizor Prejšnji brez Okorna	KOREN	Kaj je rekel ta fant?Kaj pravijo ljudje?	A
Ta fant je neumen kot novorojeno tele. Gospod	Koren,	ali res ne pride nič na mizo, da bi zalili srečno	A
zalili srečno rešitev našega prijatelja?	KOREN	Saj ste se že dosti zalivali.Gospod Dobrin	A
kosa. Preiskava je bila pa imenitna, gospod	Koren.	Blamirali so se, nesmrtno, evropsko, svetovno	A
gospa Čopova GOSPA K vam sem prišla, gospod	Koren.	Ah, gospod Dobrin tudi tukaj?Veseli me, da vas	A
vi, gospod akademični slikar, sedite semkaj!	Koren	pravi, da bi vas bil jaz moral srečati.Zakaj	A
ker vi niste bili meni nikoli nič dolžni.	KOREN	No, vidite, da sem jaz prav imel in da bo treba	A
imel in da bo treba meni plačati. ČOP Gospod	Koren	je rekel, da je vzel pri vas denar naposodo	A
naposodo, ki ga je potem meni posodil. SKOBEC	Koren	je lagal. DOBRIN Jaz Korenu kaj posodil, ko	A
To ni nič.	KOREN	Prosim, prosim, jaz nisem naravnost rekel,	A
in zraven pripoveduje, da ima Dobrin denar.	KOREN	Saj ga tudi ima! SKOBEC Ni res!	A
Mi smo pa razširjali to krivo vero.	Koren	ti je nakopal vse sitnosti. DOBRIN In tvoj	A
Tako je. SKOBEC Kar je	Koren	lagal, je moj odvetnik popravil. KOS Dokazal	A
sovražnikov, ampak da ga sploh nič nima.	KOREN	Kaj?To je dokazal?	A
slepar, grd slepar. DOBRIN Le počasi, gospod	Koren!	Jaz imam tukaj priče, in Gašperjev odvetnik zna	A
tudi ponujale, da sem se jih komaj otepal.	KOREN	Oh, sreča, da vam nisem še dal svoje uboge	A
Da sem se dal tako slepiti! DOBRIN Gospod	Koren,	delate mi krivico!Jaz se nisem nikdar slepil	A
gnali po nedolžnem. SKOBEC Vse je zakrivil	Koren	s svojim sleparskim govorjenjem. Dobro, da niso	A
stran 92 . / KOS Kako nas je preslepil ta	Koren!	Po vsej Ljubljani je šlo: Dobrin ‒ bogatin, ljudje	A
sanjalo ni, da je reven kakor cerkvena miš.	KOREN	Jaz nisem mogel drugih slepiti, ko sem bil	A
pa je z nevestami, katero boste izbrali?	KOREN	Kar vas naj izbere, gospa!Saj se je pri vas	A
hišo svojemu nečaku, akademičnemu slikarju.	KOREN	Kaj?Gospa Čopova prepiše hišo nečaku gospodu	A
Tako slikovitega obraza ne dobiš lahko.	KOREN	Vaš dolg, gospod Skobec! KOS Če boste sitni	A
Vaš dolg, gospod Skobec! KOS Če boste sitni,	Koren,	pridete pred sodišče zaradi razširjanja vznemirljivih	A
zapojo:) Mi ga pa točimo, mi ga pa točimo.	KOREN	Taki sleparji, taki krokarji. Dvanajsti prizor	A
rokarji. . / . / stran 95 . / Dvanajsti prizor	Koren,	Čop, gospa Čopova GOSPA Lepe novice čujem	A
Za mojim hrbtom delaš dolgove.	KOREN	Malenkost, gospa, malenkost brez pomena. Gospod	A
peruti, da ne bo uhajal. Kje pa je Helena?	KOREN	(odpre vrata stranske sobe): Helena, Helena	A
oče ne brani več vzeti lahkoživega Milana.	KOREN	Nič več, Helena.Spoznal sem, da je gospod Milan	A
ste vi dobri in kako sem jaz lahkomiseln.	KOREN	Želim vama vso srečo in umrjem rad, ko vidim	A
mešanic in aromatov praška pecilnega, kakor	koren	vrita v blaziran šepet iz presežnih plesov vanilije	A
prestrežene kot praprot s trama bile bi tukaj nov	koren	lečen. Barodov Goren, pozlačena jama, bi stražil	A
Sedem trav je v moji omaki.« »Celó zriban	koren,	« je rekel in se smehljal. »A, ste uganili?	A
»Nos, kakšen nos?	Koren,	pa ne nos!In saj ne šiva z nosom, misli pa tudi	A
konico zapičenega v les, zapičenega v nosni	koren,	med zenice Poljančevih oči, ali ga naj izdre	A
hip si je s palcem in kazalcem zmasiral nosni	koren,	lotevala se ga je migrena.Vedel je, kaj premik	A
odgovarjajo! Spet si je utrujeno zmasiral nosni	koren.	To ni vojna.	A
krajepis. Jaz sem do zdaj toliko dognal, da je	koren	te besede nemški, končnica slovanska.Jaz primerjam	A
samo slovanska končnica, ampak tudi slovanski	koren.	« »Ni mogoče,« se je oglasila Zefa, ki je mislila	A
lastiti nobenih zaslug. . / . / stran 715 . / »	Koren	zla je v nas samih, namreč v moških.Treba bo	A
Urše Plut do dediščine. Prvič, da kurator dr.	Koren,	ki je zastopal Uršo Plut pri zapuščinski obravnavi	A
In te določno predpisane obljube, vidite, dr.	Koren	ni storil!Sodnik je bil pač pozabil povabiti	A
se je dosedanji nezaobljubljeni kurator dr.	Koren	brez ozira na izročeno mu skrbstvo nad Uršo	A
stoji starikava hiša, tam sta stanovala stari	Koren	in njegova hči Nanča, oče in sestra Kocmurjeve	A
bival, malo bolje ko zver v svojem brlogu, stari	Koren	s svojim psom.Nasproti prizidku ob drugem koncu	A
prizidku se je čulo zamolklo trkanje ‒ stari	Koren	je dajal znamenje, da hoče s svojim psom na	A
te bo!« In tačas se je zgodilo, da je stari	Koren,	ki je mrmraje čakal pri vrtnih durih, dvignil	A
korakal s povešeno glavo proti vrtnim durim stari	Koren.	Nanča ga je zapazila.Toda to pot je bila preveč	A
stopila v kraj. . / . / stran 82 . / Stari	Koren	je šel v svoj brlog.Pa kmalu je spet odprl vrata	A
sedela v vlaku. . / . / stran 195 . / STARI	KOREN	Razburjenje, ki je zavladalo po Korenovi hiši	A
proti vhodu na vrt. Za psom je prišel stari	Koren	s povešeno glavo, izpod čela gledajoč na desno	A
Nanča se je umaknila v kraj.	Koren	pa je krenil prav proti njej ‒ koraki so mu	A
delat, da ne bo prepozno, testament!« Stari	Koren	je prestrašen gledal kričečo Nančo, tresla se	A
so bile odprte; tu skozi je torej odšel stari	Koren	s Sultanom ‒ kdo ve kam!Že leta se ni zgodilo	A
daljavo, pač pa oba skupaj ‒ strela! ‒ to je stari	Koren	in njegov Sultan.Kaj pa hočeta?	A
Tonček je preskrbljen, Tonček je mrtev.« Stari	Koren	se je tresel, usta so se mu penila.»Mrtev?	A
minila dovtipnost. Težko in kratko je sopel stari	Koren.	Ozrl se je po psu, s tresočo se roko mu je pokazal	A
in pihal v Kocmurja svojo gorko sapo. Stari	Koren	je grgraje ponavljal svoj: »Primi ga, primi	A
sporočil sodniji, da dedinska upravičenka Nanča	Koren	očitno ni kos, da bi sama varovala svoje pravice	A
vredni. V Ljubljani, dne 10. sušca 189... Tomaž	Koren.	Pripis.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani