nova beseda iz Slovenije
tišino ter je bila obenem njeno znamenje. Vsi, | kolikor | jih je bilo, so strmeli z upognjenim životom | A |
živino, je ležal v travi in je gledal v nebo. | Kolikor | dalj je gledal, toliko bolj je razločil, da | A |
ki je bilo zmerom višje in zmerom svetleje, | kolikor | dalj je gledal; človeške oči bi ne bile ugledale | A |
pomislil Kurent. Zmerom več je bilo svatov, | kolikor | bolj se je nagibal dan. Dekleta so prišla s | A |
siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. | Kolikor | je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne | A |
jezikom, njegov glas pa je bil sladak in prijeten. | Kolikor | dalj je Kurent poslušal, toliko bolj se je čudil | A |
govor, pa si ga zapiši in še drugim ga povej!“ | Kolikor | jih je bilo veselih bojarjev, vsi so vstali | A |
trebušna steklenica trudoma dohitevala. In | kolikor | slajše je bilo vino, toliko lajše je bilo srce | A |
je vse dobro. Gospodje so obljubili ... vsi, | kolikor | jih je: gospod poštar, gospod doktor, gospod | A |
pod nizko streho barake, vislice ob vislicah. | Kolikor | dalj sem gledal v mrak, toliko bolj se je razmikal | A |
kam bi se zatekel? Ker nekam se mora zateči, | kolikor | mogoče daleč stran od dné in ure.Ali težaven | A |
bi razločil besede; in razločil jih je kmalu. | Kolikor | je grehov v katekizmu, so se usipali z drevesa | A |
je pričel neutegoma zmerjati in preklinjati, | kolikor | je bil zamudil.- | A |
raztresena, -- to je res! Ali bila je vsaj | kolikor | toliko pregledna in enakomerno razbita.Kdor | A |
... Jaz se jih ogibljem, | kolikor | morem; kadar zagledam od daleč megleno postavo | A |
pisali odslej slovenski romani. Trudil sem se, | kolikor | sem mogel, da bi vsaj v nekoliko dosegel ton | A |
problemi družabni, gospodarski in politični, | kolikor | je čul o njih, -- vsakovrstni in nasprotujoči | A |
tako da se je premeknila in zazibala kajba, | kolikor | je bila težka.Ko sem potegnil z vso silo, se | A |
to rdečo suknjo, pa si vzemimo vsak svoj kos, | kolikor | nas je.Ti si mu dal kruha, jaz korec vodé, ti | A |
ga videl.“ ”Tisto morje, ki je brez konca, | kolikor | daleč meri oko?“ ”Videl sem ga.“ | A |
gradu, pa bi umiral na cesti ... Pomisli, Lojze, | kolikor | časa te poznam, in skoro bo že štirinajst dni | A |
svetli nož, toda nož se je svetil in se ni ganil; | kolikor | dalj sem gledala tisto podobo, ki je bila tako | A |
”Tudi jaz sem bil v Italiji, pa vsi vtiski, | kolikor | sem jih prinesel s seboj, niso bili tako globoki | A |
toliko usmiljenja in ljubezni v svojem srcu, | kolikor | je teh čednosti v tistem njenem ubogem mezincu | A |
gospod? ... In zdaj glejte, poslušajte vsi, | kolikor | vas je: vsi bomo klečali nekoč na grobu, kjer | A |
nisem okusil boljše pijače nikoli pozneje ... | Kolikor | bolj umazana in tesna je beznica in kolikor | A |
Kolikor bolj umazana in tesna je beznica in | kolikor | bolj je krčmarica nečedna in groba, toliko bolj | A |
taka, da se čuti človek toliko bolj imenitnega, | kolikor | tesnejša je njegova kletka ... recimo, da bi še | A |
tisti mladenič ne bil imel toliko samospoznanja, | kolikor | ga je imel in da bi torej ne bil ravnal po ukazu | A |
Vse moje sanje so bile zavist! | Kolikor | bolj so bile svetle in bele, toliko temnejša | A |
več jih je in zmerom strašnejše so obresti, | kolikor | dalje teko leta ...Starec ima upognjen hrbet, | A |
oliko v najsvetlejši luči; zato se vzravna, | kolikor | mu je mogoče in iztegne desno roko. ”Ker se | A |
/ . / stran 341 . / temni, skuštrani lasjé. | Kolikor | se je videlo neporaščenega lica, bilo je rjavo | A |
bila oklenila moje desnice z obema rokama. | Kolikor | bližje sva prihajala notranjemu mestu, tem živejše | A |
napeta in stisnjena. Družil se je z ljudmi, | kolikor | se je spodobilo; nikomur se ni vdajal, nikogar | A |
zakričal: ”Anka, zdaj teciva, teciva!“ Tekel je, | kolikor | so ga nesle noge, kričal je venomer, vlekel | A |
začetka privadi ter si uredi tam svoje domovanje | kolikor | móči prijetno. Morda bo naposled še spoznal | A |
Zdaj je končano. Življenje, | kolikor | ga je še in če je takega imena vredno, pojde | A |
iz svetle zdanjosti v svetlejšo prihodnost. | Kolikor | daleč se je spominjal, nikoli ni živel takega | A |
ostane tam do jutra. Pospravil sem svoje stvari, | kolikor | je bilo najbolj potrebnih in sem šel na kolodvor | A |
rečeh, o katerih si govorila! Če bi življenje, | kolikor | ga je navadnega, nizkotnega in smradljivega | A |
nič veselja. In zmerom bolj žalosten je bil, | kolikor | bližje je bil doma in kolikor bolj natanko je | A |
žalosten je bil, kolikor bližje je bil doma in | kolikor | bolj natanko je videl Tinkin obraz. Odklenil | A |
pred gradom se je razprostiral velik park. | Kolikor | bližji je bil park, kolikor glasneje so šumele | A |
azprostiral velik park. Kolikor bližji je bil park, | kolikor | glasneje so šumele lipe, toliko bolj počasi | A |
po parku, odprl je duri in je šel na polje. | Kolikor | dalj je bil grad za njim, toliko bolj je hitel | A |
In za tvoje ime. | Kolikor | večje je tvoje razkošje, toliko večja je tvoja | A |
dveh stolov in postelje do zida. Pohištvo, | kolikor | ga je, se tišči plaho ob zidu, ker bi se drugače | A |
ženite se nikoli in sploh se ogibajte ženskih | kolikor | najbolj mogoče; zakaj učitelj ste.Še navaden | A |
narod več zadnji v vrstah! Vsa, vsa nesreča, | kolikor | smo je doživeli, izvira iz ene same laži: da | A |
narod, kakor ga boš napravil - toliko bo vedel, | kolikor | ga boš naučil! - tako si mislim.In zato ni moja | A |
je ne bo dobil! Pa otroke pošiljajte v šolo, | kolikor | morete!Če nimajo posla na polju, naj ne postajajo | A |
izpremenilo in da se je sam izpremenil v njem. In | kolikor | bolj natanko je čutil in spoznal to izpremembo | A |
- | Kolikor | bliže je bil čas svatbe, toliko bolj se je zdelo | A |
in njegovi ženi. Daj jima Bog veliko otrok, | kolikor | več, toliko bolje!...“ | A |
šepetal Kačur. ”Počakaj, da se zdrami! Potem vpij, | kolikor | se ti hoče!“ Žena je bila zaripla v obraz | A |
vodi, so se stiskale na kup visoke, bele hiše; | kolikor | dalje so segale ulice in kolikor više so se | A |
bele hiše; kolikor dalje so segale ulice in | kolikor | više so se vile, toliko bolj so se ogibale koče | A |
je mudilo iz noči v sonce, v novo jutro. In | kolikor | bliže je bil čas slovesa, toliko bolj hladni | A |
Bodi on moj prag in moje stopnice! | Kolikor | je malo, vsaj nekaj je, kar naju od te ure druži | A |
razumem te ... oprosti! Niti besede ne razumem, | kolikor | jih je! Kakor da bi od strehe kapalo ...“ | A |
zvezde. ”Nekaj si rekel, samo par besed ... ali | kolikor | besed, toliko žebljev se mi je zabilo v glavo | A |
natura zahteva surovost, zahteva mesa in krvi. | Kolikor | bolj se bliža gledališče cirkusu in tingel tanglu | A |
je hiša in obubožali smo docela. Mi otroci, | kolikor | nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri SvetiTrojici | A |
kosce, razlomil pisalnik, raztrgal ves papir, | kolikor | sem ga našel in dosegel; nato sem begal brez | A |
zmerom, da sanja človek toliko sijajnejšo luč, | kolikor | temnejša je noč okoli njega in v njegovem srcu | A |
vseprostrani, z brega v dolino, iz doline v breg, | kolikor | daleč je segel poželjivi pogled; jabolka bela | A |
neverjetne, kakor prigode in junaštva Petra Klepca. | Kolikor | je bilo lepote v meni, kolikor svetlobe, z vso | A |
Petra Klepca. Kolikor je bilo lepote v meni, | kolikor | svetlobe, z vso sem bil ovenčal in obžaril Ljubljano | A |
mi je rekla ”spetka“; to pomeni blizu toliko, | kolikor | ”skisana mevža“.Napravila se je ter šla z menoj | A |
posegla v moje življenje, toliko bolj daljna, | kolikor | imenitnejša in kolikor bližja je bila, dokler | A |
toliko bolj daljna, kolikor imenitnejša in | kolikor | bližja je bila, dokler ni stala v vsi svoji | A |
svoji ubogi mladosti toliko različnih grehov, | kolikor | si jih je le mogel izmisliti, nazadnje pa je | A |
prepričanja človek ne more in ne sme živeti in | kolikor | več jih ima, toliko boljše je.“ ”Šališ se | A |
”Vsa domovina je že polna novih idej; vsi, | kolikor | jih poznam, so prepričani, da po starih potih | A |
v najneznatnejših, malenkostnih situacijah. | Kolikor | bližje je prihajal odločilni dan, toliko bolj | A |
dvigala me k sebi, uklenjenega, kakor sem bil; | kolikor | sem še razločil zvezd, so bile sama silna sonca | A |
To bi bilo docela nemogoče. | Kolikor | vidim, peča se nebroj ljudi s stvarmi, o katerih | A |
nespametno, da bi se vdajal človek mehkim čustvom, | kolikor | tudi mu je sitno pri srcu.Ne maram se opravičevati | A |
je nad vse. Tisti dan sem bil zelo nervozen; | kolikor | bolj se je bližal popoldan in se je mračilo | A |
besedami in kretnjami, da bi ta ugoden vtisek | kolikor | mogoče povečal in utrdil.Njegov obraz je bil | A |
teden.“ ”Kar se mene tiče, striček, hočem se | kolikor | mogoče potruditi, da užgem srce gospodu Maku | A |
resnice, pri nas ozdravi gotovo! Zabavamo jo, | kolikor | moremo: sedajv mesto; sedaj v trg, sedaj spet | A |
bolj hrupno, a pri nas tega ne more biti; nu, | kolikor | moremo, storimo ...“ ”Ali kam sem zašel, prijatelja | A |
na žalost še marsikatero kapljo iz kozarca. | Kolikor | bolj sem užival, tem več bogastva se mi je odpiralo | A |
poslušal sem bajke o mrtvecih in mrtvašnici in | kolikor | večji je bil hudodelec, toliko bolj je bil mojega | A |
166 . / velikanski prebitek delavskih otrok. | Kolikor | jadrno se razvija velika obrt, vseh rok, ki | A |
do nohta tako velika kakor lepota paradiža; | kolikor | bolj je sijalo sonce, toliko temnejša je bila | A |
senci. Šele v dolini se je spet zasvetilo, ali | kolikor | bolj so se bližali hribovju na drugi strani | A |
vreli spomladi urni studenci. Izpod hribovja, | kolikor | daleč je segalo na obeh straneh, so izvirale | A |
skozi okno po trgu dol; strašneje mu je bilo, | kolikor | bolj se je bližal mrak. ”Zdaj bodo pričeli, | A |
je dala romanu pravo romantično življenje. | Kolikor | bolj se je izgubljal v sanje, tem strašneje | A |
Njegova domišljija je bila toliko plodnejša, | kolikor | več je rodila.V sanje se je preselilo pravo | A |
se je bila k materi; tri ure je bilo hoda in | kolikor | bolj se je bližala domači vasi, toliko bolj | A |
nista spali dolgo v noč, razgovarjali sta se in | kolikor | bolj je bilo vse temno in tiho, toliko bolj | A |
pokleknil pred noge lumpu, ki ga je bil okradel ... | Kolikor | dalj je mislil, s tem večjim zadovoljstvom se | A |
da me ne pogleda?“ ”Zato ne, ker ste hlapec: | kolikor | bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki | A |
razburjen, glava ga je bolela. Pospravil je obleko, | kolikor | je je imel, perilo in svoje šivalne priprave | A |
je bila zbrana, gospe v svetlih oblekah, in | kolikor | daleč se je videlo naokoli, po nizkem zelenem | A |
ni bilo nikogar, ki bi ga zmerjal in suval. | Kolikor | bliže je prihajal čas, ko se je bilo treba vrniti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |