klop (301-400)

skočil v voz in se na povelje takoj zvil pod	klop,	da ni bil nikomur v nadlego in napotje. V Ljubljani	A
pazil na Liska. Toda ta se ga je držal kot	klop	kravje kože.Hudournik je zadovoljen opazil,	A
/ . / stran 8 . / Jezna jih je sunila pod	klop	in odšla bosa k druščini.Teta jo je hitro potolažila	A
ob steni pograd za posteljo, ob pogradu ozka	klop,	v kotiču za vrati ognjišče, komaj tri pedi široko	A
Gornjem Štajerskem. Tisti človek pride in sede na	klop	poleg šivarja očeta.Gosposki človek ni pogledal	A
pa pošteno plačaš.« Mož je odložil bisago na	klop	pri mizi in sedel. »S čim bi vam najprej postregel	A
reži, Hudobin pa strmi. Kar sesedel se je na	klop	in dolgo molčal. Krišpin je likal trde raševnate	A
lovcema vsilil svoj pograd, sam pa je legel na	klop	pri peči. Nebo je bilo še vse v zvezdah, ko	A
ni oglasil, je spravil svojo bisago v kot pod	klop,	s sekirama in žago pa naglo odšel v strmino	A
kar ukradel od koče, svojo bisago skril pod	klop,	da nihče niti ne sluti o njem. Grizla ga je	A
Nejček je rasel ko konoplja. Očeta se je držal ko	klop:	z njim po vsej sili vselej v hlev h konjem,	A
Otroci so se oprijeli njegovih kolen, lezli na	klop,	Jer nejček mu je snel klobuk in si ga dal na	A
O ti moj Kristus!« Stisnila se je na	klop	k peči in si zakrila lice s predpasnikom. Tudi	A
Jančar je skril v cerkvi sveženj v zadnjo	klop	in se začel pripravljati na obračun z Bogom	A
Za štirinajst dni zadaj.« France je sedel na	klop,	daleč od mize.Franca pa se je naslonila na dlani	A
vzkliknila Jančarica, položila Janezkovo glavo na	klop	in iskala žveplenk. »Saj se me je tudi treba	A
videl pred sabo, je pozabil psovko in sedel na	klop.	Počasi je spravil iz sebe: »Oh, Franca, zakaj	A
France in gledal v tla. Jančarica je sedla na	klop.	Po kratkem molku je začel France: »Zmerjat sem	A
padlo iz rok, dokler se ni zbegana sesedla na	klop,	naslonila glavo na mizo in začela neutolažljivo	A
neutolažljivo jokati. Janezek je zlezel na	klop,	objel mamo in jokal, drugi otroci so posedli	A
vedel,« je koj potrdila druga ženska in sedla na	klop.	Sedle so tudi druge, ker bi ne bilo lepo, da	A
hišo, leže pod mizo, ženska za peč, jaz pa na	klop	‒ ali ni modro tako, gospod Urban?« »E, Janez	A
287 . / Mož si je otrl solzne oči, sedel na	klop	in vzdihnil. »Da sem le zopet doma, kaj bi pisaril	A
Toda opoldne je pridrsal domov in se zgrudil na	klop.	»Ne gre.	A
kdovekaj v njem.« Fant je postavil lonec trdo na	klop,	da je sklano zaječal in so se črepinje sesule	A
in ga lovila. Ciril se je zgrudil k peči na	klop.	»Nate!« je molil materi z gugajočo roko ruto	A
naskakoval. Ko se je utrudil, je sédel na kamnitno	klop	pri štropotajočem vodometu. Mesečina.	A
šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno kakor	klop	na kravjem vratu.Zakaj lažeš?«	A
»Iztok, pojdi za menoj. Kamnitna	klop	je v senci pinij.Razodenem ti veliko resnico	A
brez tebe je smrt.« Sedla sta na marmorno	klop.	Cirila se je stisnila k nogam Irene in se skrbno	A
Epafrodit v peristil, se je sesedel na kamnitno	klop.	Glava mu je klonila na prsi, pred dušo se je	A
nekaj stare obleke za vzglavje in legel vznak na	klop	ob peči. Ni mu bilo do spanca, ker se	A
ne - imam že pisma od advokata. Na zatožno	klop	te potisnemo - in potem tvoje pričevanje ni	A
grožnje Smrekarjeve, bodoča sodba, zatožna	klop	- ji je mrgotalo pred očmi. Zato je	A
zlobni, Alenčica!« »Zato pridem na zatožno	klop!	« »Šaljivka!«	A
kaj mi je rekel? - Vi pridete sami na zatožno	klop!	-Pomislite!«	A
delovno roko v sobo. Tamkaj ji je ponudil	klop,	kamor je posajal ženine in neveste ob izpraševanju	A
prisedel k Andrecu za mizo, da je zaškripala	klop,	segel po pijači, držal vino pred usti in ga	A
procesija. Pri Smrekarju so položili Joka na	klop	v hladno vežo.Skoraj do jutra so se trudili	A
vil nad glavo. Gašper je izpustil storž na	klop	in pogledal očeta.Maruša je prijela za kljuko	A
obrvi pogledal vanj, zardel do ušes, stisnil	klop	in poskusil izreči besedo.A mu je obtičala v	A
se, dokler ni zmenjeno!« Gašper je sedel na	klop,	da je zacvrkala pod njim, in ponovil:	A
zdrobil in vrgel drobljance na drugo plat hiše pod	klop.	Tedaj je oče potrkal s sklepi po mizi	A
vrnil v hišo, sezul se in nato tiho stopil na	klop	k peči, pobožal Štefo, ji popravil vzglavje	A
je veselo rekla deklica, zlezla izza mize na	klop	in za očetovim hrbtom priplezala k Luciji.	A
leže. Vdal se je, šel v hišo ter res legel na	klop.	Zaspal pa ni.	A
planila Štefa k Mihorju in ga pritiskala nazaj na	klop:	»Nikamor ne pojdeta!	A
nazaj. Štefa se je vrinila med oba brata na	klop	in ju držala za roke: »Nikoli več vaju	A
dvorana! « Potisnil me je v najbližjo prosto	klop	in še sam sedel zraven mene. Ozrla sem	A
Bil je Erik. Kakor da mu je	klop	pretesna, čeprav se je meni videla tako orjaška	A
prestavil v to novo, tuje, razglašeno ozračje.	Klop,	ki je na treh straneh obdajala prostorno uto	A
prislonil v cerkev; v dolgo, črno hrastovo	klop	se je vrgel kakor materi v naročje, in kadarkoli	A
otroke mu je rodila. Po tistem sta cerkveno	klop	zamenjala za domačo ob krušni peči, le da Jura	A
doma le najé in za kakšno urico, dve zlekne na	klop.	Pot ga je pripeljala nazaj v hosto.	A
in se približala Veroniki. Potegnila jo je na	klop	pod oknom in jo objela.Objela jo je, da bi skupaj	A
naslonil nazaj. Nehote je s pogledom ošinil	klop	zadaj, kjer je hrčal nakupovalec Kerin, ki je	A
zarentačil, ko sta onadva nadložnega Kerina pehala na	klop	zadaj. »Kakšen pa sem zdaj, misliš,	A
ležišče, se je vrnila z Lovrekom na kamnito	klop	pred hišo in nadaljevala svojo povest.Tema se	A
nato pa je v naslednjih dneh zbil preprosto	klop	in mizo, stensko omarico in polico.Za les ni	A
Gradišče ...« Z voščenim obrazom se Lovrek zgrudi na	klop	in zahrope: »Zakaj, zakaj je nisem počakal?	A
zavalita nanj in ga z vso silo pritiskata na	klop,	vendar se ju Lovrek uspešno otepa.Kakor pobesnel	A
ga vlak odnese dalje. Onemogel se zgrudi na	klop	in se ne brani, ko ga orožnika preklinjujoč	A
nihče odzval, zato je potrpežljivo sedel na	klop	pred hišo in čakal, da se pokaže kdo domačih	A
vedno ponašala z gostimi sivimi lasmi, sedel na	klop	ob cementni kadunji in se zagledal v bujno barvitost	A
zasukal nevernik okoli debele knjige, skočil je na	klop	in njegova glava se je prikazala nad pečjo.	A
izkobacal se je izpod plahte in je skočil s peči na	klop.	”Kam pa, kam?	A
pazduho življenje svetnikov in je stopil na	klop,	da bi zlezel na peč. Že je bil postavil svečo	A
in tudi ti, moj ljubi patron!“ Stopil je na	klop,	posegel je mižé in je vzel v roke droben, majhen	A
Izkušnjavec ga je prijel za roko in ga je vodil, še na	klop	mu je pomagal, kilavcu!...	A
izbo in je prižgal svečo. Nato je skočil na	klop	in je vzel podobo, ki je ležala na peči.Zdela	A
mrtev, nikomur drag, nikomur zoprn -- kakor	klop	pod njim ... Ležal je v senu, spanja ni bilo	A
utrujenost; položil je harmoniko na mizo, sedel je na	klop	in je uprl glavo v dlani, da bi zadremal.	A
iz katere so ga ob toplih dneh prenesli na	klop	pred hišo, da je pomežiknil soncu.Pohabljen	A
stran 218 . / Položil je suknjo in kučmo na	klop,	nato je prilil olja v kozarec in je otrnil plamen	A
stran 219 . / Vzel je kožuh, stopil je na	klop	in zlezel počasi na peč; vzdihnil je globoko	A
suknjo!“ je pomislil. ”Pogrnil bi jo na to belo	klop,	zavil bi se toplo in bi legel, da si odpočijem	A
stopil za hlapcem. Šimen je položil popotnika na	klop	in mu je razgalil prsi.Kmetica se je vzdramila	A
molčala. Skrbno je položil hlapec mrtveca na	klop	ob peči, s tresočo roko je prižgal luč v kozarcu	A
Če rad ostaneš, pojdiva tja in sediva na ono	klop	... ne, tam je mokro ...Ali bi te bilo strah, če	A
tesnem objemu; zavila sta v stran in sta sedla na	klop;	od daleč sem slišala njen srečni, sladki glas	A
klancem, je stal oreh; pod njim je bila lesena	klop.	S te klopi je videl človek po vsej fari in še	A
Debele kaplje so padale z listja v travo in na	klop;	ena mu je kanila naravnost na razpaljeno čelo	A
dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na	klop	pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in	A
Sitar. Jernej ni nič odgovoril, sedel je na	klop	in si je palil pipo, ki mu je bila ugasnila	A
»A?« Sitar je udaril s škornjem ob	klop.	»Kaj si oglušel, hlapec?	A
stran 20 . / Župan je naslonil plečati hrbet na	klop	in je gledal mrko. »Kaj hočeš, Jernej	A
povejte!« Jernej je zvrnil culo in škornje na	klop,	stopil je k pregraji in se je naslonil nanjo	A
konca po tem velikem trpljenju!« Sedel je na	klop,	culo in škornje pa je položil na tla.Gledali	A
je bilo zeleno drevo in pod drevesom je bila	klop.	Fant in dekle sta sedela na klopi, glavo ob glavi	A
vrti in so travniki, pač so kostanji tam in	klop	pod kostanjem, kjer sedita fant in dekle, roko	A
III Sédel sem v kot kraj duri, tja, kjer je	klop	za berače in popotnike.Naročil sem si gnjáti	A
sem rekel za nalašč ter sem treščil culo na	klop.	”Ali za tako vasovanje je treba korajže.	A
bršlinom je bila zelena miza, za mizo je bila	klop.	Skozi duri in skozi gosto listje je sula ploha	A
katerem ni bilo drugega pohištva nego dolga rdeča	klop	ob steni, je čakalo že mnogo žensk na izplačevanje	A
nesel pisar fanta k ženskama in ga je posadil na	klop.	”Od občine je poslan, od župana!“	A
pogrnjeno plahto in se je naslonil s komolci na	klop.	Dolgo sta molili, z zategnjenim, žalostnim, romarskim	A
Polonij je zavzdihnil globoko, legel je na	klop	in je zaspal ... Kmalu, ko je prišel v Ljubljano	A
sva si v roko segla,“ je rekel Potnkov. ”Na to	klop	sédi, kjer sva takrat sedela.Nisem ti povedal	A
Nikogar še ni bilo pod platano. Milan je sedel na	klop;	ne opazil bi ga v senci nihče, če bi stal korak	A
nego prej. Stopil je v krčmo in je sedel na	klop	poleg Hance. ”Čas bo, ti lepa mežnarjeva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani